"Veliki problemi so nesorazmerja v prehranski verigi, plačilna nedisciplina, nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov in zelo dolgi plačilni roki," je dejala Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Danica Mandelc iz Hmezada se je strinjala, da so največja težava vse daljši plačilni roki, po njenem mnenju pa bi bilo treba "trgovcem preprečiti uvažanje cenejše in manj kakovostne hrane iz tujine".
Če trgovci uvažajo zelenjavo v času sezonske pridelave, to po besedah sogovornikov znižuje ceno doma pridelanemu. Po besedah Jakuševe bi bilo nujno, da bi bili vsi členi v prehranski verigi enako močni. Tako v Sloveniji kot Evropski uniji pa imajo prevladujočo vlogo trgovci, kar so ugotovili tudi v Evropski komisiji. "Zlasti v Sloveniji je njihov vpliv izjemno velik, saj 80 odstotkov trga krijejo trije trgovci, pomembno pa se veča tudi delež diskontnih prodajaln," meni Jakuševa.
Grožnja z nižjo samooskrbo
Pridelovalci pri nas zaradi izjemo nizkih odkupnih cen in visokih standardov za pridelavo ponekod že opuščajo kmetovanje. "Cena, ki jo dosegamo, našemu kmetu ne omogoča, da bi vlagal v rastlinjake in proizvodnjo podaljšal ter tako zagotavljal pridelek večji del leta," je začarani krog pojasnil Jure Vončina iz Kmetijske zadruge (KZ) Krka in predsednik zelenjavne verige. Dodal je, da bomo imeli, če se bo ta trend nadaljeval, "naslednje leto še od pet do deset odstotkov nižjo samooskrbo".
Težav je še več: zaradi zapletenih postopkov registracije naši kmetje ne smejo uporabljati vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki jih uporabljajo drugod v Evropski uniji. Problema sta tudi razdrobljene parcele in za kmetijstvo neugodne naravne razmere, saj je večina kmetijskih zemljišč v gorskih in gričevnatih predelih. Kmete poleg tega ovirajo javna naročila, pri katerih se daje prednost najnižji ceni. "Problem je tudi, da se zahteva zgolj izpis porekla. Prizadevamo si za sledljivost, da bo imela vsaka solata ime in priimek, s čimer bi preprečili špekulacije," je dodal Vončina. Po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je težava tudi pomanjkanje predelovalne industrije. In ne nazadnje, so opozorili, vsi predelovalci zaradi nezaupanja nimajo interesa za skupno nastopanje na trgu, načrtovanje pridelave in nakup strojev.
Zadruge odkupijo večino
Zadruge članice ZZS sicer povezujejo 16 tisoč kmetov in sodelujejo s še najmanj dvakrat toliko kmeti, skupno pa odkupijo več kot 80 odstotkov kmetijskih izdelkov v Sloveniji. Člana zadružne zveze sta tako tudi omenjena Hmezad in KZ Krka.
