Britanski poslovni časnik Financial Times na svoji spletni strani poroča, da so sicer danes objavljene kapitalske potrebe osmih bank, ki znašajo 4,8 milijarde evrov, "višje od pričakovanj evropskih uradnikov".
Slovenija vztraja, da ne bo potrebovala mednarodne pomoči, je ob tem zapisal časnik in dodal izjavo šefa evroskupine Joeroena Dijsselbloema, ki je pozdravil zagotovila Ljubljane, da ne bo potrebovala pomoči. FT sicer opozarja, da je dokapitalizacija treh bank v višini treh milijard evrov "ravno še na stopnji zgornje meje sposobnosti države".
Poslovni spletni portal Bloomberg izpostavlja, da se je "tveganje Slovenije, da bo potrebovala zunanjo finančno pomoč", z današnjo objavo stresnih testov zmanjšalo. Država je namreč uspela zagotoviti okoli pet milijard evrov za rešitev bank, kar "več kot zadostuje za pokritje načrta za rešitev bank in spodbuditev zanimanja vlagateljev".
Kot še navaja, bo vlada za dokapitalizacijo bank v domači lasti in za okrepitev kapitala slabe banke potrošila skupaj okoli 3,6 milijarde evrov. Bloomberg sicer navaja, da je bila pri pregledu slovenskih bank uporabljena strožja metoda kot pri dosedanjih pregledih in "podobna, kot jo bo Evropska centralna banka prihodnje leto uporabila pri pregledu 130 bank v območju evra".
Nemški časnik Spiegel na svoji spletni strani uvodoma poudarja, da slovenske banke "potrebujejo pomoč, vendar Evropski uniji za zdaj ne bo potrebno vskočiti". Ob tem navaja tovrstno zagotovilo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna.
"Banke male balkanske države imajo za osem milijard evrov slabih kreditov, kar je skoraj četrtina bruto domačega proizvoda te dvomilijonske države. Zato je Slovenija že nekaj časa veljala za kandidatko za evropsko pomoč. Slabih pet milijard evrov za banke pa po mnenju strokovnjakov predstavlja vsoto, ki jo lahko Slovenija zagotovi sama," še poroča Spiegel.
Tudi nemški poslovni časnik Handelsblatt je zapisal, da je Slovenija, katere banke so obremenjene s slabimi krediti, dolgo veljala za naslednjo kandidatko za pomoč, današnja novica pa je "poskrbela za olajšanje tudi na kapitalskih trgih".
Država, ki jo pesti recesija, želi z vsemi silami preprečiti prošnjo za pomoč EU, saj so s sredstvi iz rešilnega sklada povezane zahteve po reformah, je dodal časnik na svoji spletni strani. Levosredinska vlada se proti gospodarski krizi bojuje tudi s privatizacijo, potem ko je država doslej nadzirala okoli polovico gospodarstva.
Tudi tuje tiskovne agencije so obširno poročale o dogajanju ob objavi izidov stresnih testov, s poudarkom na sporočilu Ljubljane in Bruslja, da država ne bo potrebovala zunanje pomoči za rešitev svojih bank.
Agencija Reuters je zapisala, da se je ob objavljenih številkah iz EU izvil "vzdih olajšanja", saj bi nov paket pomoči, ne glede na to, kako majhen bi bil, vrgel novo senco dvoma na trditve unije, da je dolžniška kriza odvrnjena.
Ob tem Reuters, ki izpostavlja, da bodo imetniki podrejenih obveznic izgubili vse, navaja komentar vodje raziskav za hitro razvijajoče se trge pri Standard Bank Timothyja Asha, da gre pri izidih stresnih testov za "kredibilno številko, trgi pa bodo olajšani, da je zdaj na mizi in da je realistična".
"Tudi če se lahko Slovenija zdaj izogne katastrofi, pa se še vedno sooča s podaljšano krizo gospodarstva, ki se je po letu 2008 skrčilo za 11 odstotkov," opozarja Reuters in dodaja, da bo reševanje bank "pomenilo nove valove šoka za gospodarstvo, ob tem, da je brezposelnost že zdaj višja od 12 odstotkov".
Francoska tiskovna agencija AFP ob tem povzela tudi izjavo Dijsselbloema, da ima Slovenija "zadostne rezerve in dostop do finančnih trgov, pa čeprav po relativno visoki ceni"."Tako se bodo sami spopadli s temi problemi in pri tem jim zaupam," je dodal šef evroskupine.
Nemška tiskovna agencija dpa je navedla, da naj bi današnji izidi "razpršili strahove, da bi Slovenija lahko postala šesta država območja evra, ki bo potrebovala pomoč". Ob tem je spomnila, da je bila Slovenija v preteklosti zgled uspešne tranzicije, vendar je gospodarska kriza pokazala, da ni izvedla potrebnih reform in ni bila sposobna pravočasno nižati porabe, da bi se lahko izognila skorajšnjemu finančnemu propadu.
Tudi italijanska tiskovna agencija Ansa je podrobno poročala o izidih stresnih testov in s tem povezanih odločitvah slovenske vlade; omenila je tudi, da je zahtevana donosnost na slovenske obveznice po objavi izidov padla na najnižjo vrednost v zadnjih devetih mesecih.
Avstrijska tiskovna agencija APA je precej pozornosti namenila potrebam po dokapitalizaciji slovenskih hčera avstrijskih bank Hypo Alpe Adria in Unicredit. Predstavnik Hypa Nikola Donig je za APA dejal, da so že sprejeli ukrepe, ki kapitalske potrebe banke znižuje pod 100 milijonov evrov, z nadaljnjim prestrukturiranjem, ki že poteka, pa se bodo te še dodatno občutno znižale.
Hrvaška tiskovna agencija Hina pa je med drugim poudarila, da se bo bruto zadolženost Slovenije po danes napovedani dokapitalizaciji bank povečala na 75,6 odstotka BDP, neto zadolženost pa na 68,5 odstotka.
Rezultati so res zunaj. Ob tem pa me ne zanima kako se bo tola luknja zakrpala in kje bodo dobili denar, ampak kdo bo odgovarjal za ta dolg. Obstajati morajo imena bankirjev, ki so pripeljali te banke v te težave… ...prikaži več in takšno stanje. Zakaj so lahko v tujini nekatere odgovorne bankirje zaprli, tako v Avstriji, kot Islandiji in še drugje. Pri nas pa nič. Kako so lahko zadeve v slovenski podružnici Hypa rešili avstrijski kriminalisti? Ker so naši spali. Veliko obtožnic je spisanih za bivšo upravo Hypo banke in zanima me zakaj ta postopek traja že več kot 2 leti, če pa so dokazi zbrani? Enako velja za NLB, NKBM in ostale slovenske banke. Hočemo imena bankirjev!
Hypo so "blokirali" v enem dnevu, tu pa kar čakajo, da zginejo vsi dokumenti!!!