"Ocenjujemo, da je protestni shod proti zakonu o malem delu, ki je sicer povsem legitimna oblika izražanja mnenj, nepotreben," so danes zapisali na ministrstvu za delo pod vodstvom Ivana Svetlika.
"Res pa je, da del sredstev izgubljajo študentska organizacija in študentski servisi, ki letno od študentskega dela skupaj prejmejo več kot 30 milijonov evrov," je študentskim organizacijam, ki po njegovem že od začetka zavračajo pogajanja z vlado, navrgel minister.
Študentski "veljaki" ob denar
Čeprav študentske organizacije zadnje dni na vse možne načine pozivajo k protestom ter trmasto vztrajajo pri svojih trditvah, jim niti številni študentje ne verjamejo preveč.
"Protest je res dokaj nepotreben. Predlog je relativno dober. Ni popoln, ampak dobro – saj nič ni popolno. Ampak te izjave 'veljakov' ŠOU-a so pa pretirane. Dejstvo je, da kdor normalno študira in zraven dela, tako da lahko preživi, bo še vedno lahko naprej delal. Njih pa najbolj boli to, da bodo izgubili denar," meni tudi 22-letni Matjaž Marčetič, redni študent metalurgije.
Kdor dela, ne (do)študira
Matjaž stanuje v študentskem domu. Med pogovorom z ostalimi, ki bivajo tam, je ugotovil naslednje: "Tisti, ki so si med študijem nabijali ure, niso redno doštudirali. Tisti, ki smo zraven delali le vsake toliko, pa smo redno končali študij."
Dobro je, da se bo štela pokojninska doba, pomanjkljivost zakona pa je tedenski limit na 17 ur, ocenjuje Matjaž, a priznava: "Še vedno lahko zaslužimo do 6 tisoč evrov letno. Če pa to ni enemu študentu dovolj, pa tudi ne vem! Nekdo z minimalno plačo tako zasluži manj kot študent."
In ravno na to pred jutrišnjim shodom opozarja tudi Svetlik: "Lani je več kot 80 odstotkov dijakov in študentov s študentskim delom zaslužilo manj kot 4 tisoč evrov neto. To pomeni, da se veliki večini tudi z novim zakonom obseg dela oziroma zaslužek ne bo znižal."
