Kdo bo popustil? Hrvati ali Slovenci?

Predsednik države Borut Pahor je opozoril, da ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU, ki bo v državnem zboru zahtevala dvotretjinsko večino, "presega mandat ene vlade, moj mandat ali mandat tega DZ". "To so stvari, ki zadevajo nacionalni interes par excellence te države," je dejal Pahor in opozoril, da je na kocki tudi verodostojnost države v mednarodni skupnosti.

Dodal je sicer, da odgovornost za reševanje vprašanja Ljubljanske banke (LB) ni le na slovenski strani. Po njegovih besedah je v tem primeru odločitev obeh vlad za imenovanje strokovnjakov in njuno strinjanje, "da ju imenujeta za implementacijo dunajske" pogodbe o nasledstvu, "znak, da je volja, da se problem reši tako, da bi lahko bila odprta pot k ratifikaciji pristopne pogodbe".

Pušičeva za umik tožb

Hrvaška zunanja ministrica Pusićeva je medtem v Zagrebu znova ponovila pripravljenost na umik hrvaških tožb, "če se bomo uspeli s slovensko stranjo dogovoriti za alternativni način reševanja problema".

Pusićeva se je na ta način odzvala na poročanje Jutarnjega lista o razsodbi zagrebškega sodišča v prid Privredne banke Zagreb (PBZ), ki je tožila LB in NLB.

Sodba sicer še ni pravnomočna, kot pa je poročal Jutarnji list, je zagrebško sodišče julija lani odločilo, da mora slovenska banka Hrvaški vrniti za 51.074,94 nekdanjih portugalskih eskudov glavnice, kar je danes vredno 254,76 evra. Vrniti mora tudi obresti in sodne stroške v višini 15.781 kun (2104 evre).

Gre za enega izmed slabih 30 primerov tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB zaradi deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške.

Pusićeva je sicer med drugim potrdila še, da se bo prihodnji teden ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju srečala s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem ter da bosta razpravljala o različnih možnostih za rešitev spora. Po neuradnih informacijah naj bi se sešla že 30. januarja zvečer.

"Mislim, da smo zelo blizu rešitvi in da obstaja razumevanja z obeh strani tudi glede resnosti situacije. Upam, da bomo to uspešno rešili," je še dodala vodja hrvaške diplomacije v izjavi, ki so je posredovali iz njenega urada za odnose z javnostmi.

Državi opozarja tudi EU

Evropska komisija je sicer danes Slovenijo in Hrvaško odločno pozvala, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev za vprašanje Ljubljanske banke. Rešitev je "nujna", je poudaril tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, Peter Stano. Ob tem je obe državi posredno pozval, naj se vzdržita nekonstruktivnih dejanj in besed.

"Iskreno povedano, na tej točki katero koli dejanje, izjava ali obnašanje, ki ne prispeva k vzajemno sprejemljivi rešitvi vprašanja LB, preprosto ne pomaga," je opozoril.

Janša zvečer na obisku v Parizu

Predsednik Vlade RS Janez Janša se je danes zvečer v Parizu srečal s člani odvetniške ekipe, ki zastopajo Slovenijo pred arbitražnim tribunalom za določitev meje s Hrvaško. Predstavili so mu njihovo dosedanje delo v sklopu priprave memoranduma, ki ga mora Slovenija predložiti arbitražnemu tribunalu do 11. februarja 2013. Seznanili so ga tudi s predvideno časovnico nadaljnjih postopkovnih korakov za dokončno rešitev spora.

Odvetnike je tudi seznanil, da je vlada doslej obravnavala le poročilo o delu projektne skupine, ki se na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ukvarja z arbitražnim postopkom. V prihodnjih dneh, še pred končno potrditvijo memoranduma s strani vlade, bo razpravo o omenjenem poročilu predvidoma opravil tudi Odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Izpostavil je občutljivost mejnega vprašanja za Slovenijo, ki terja tudi ustrezno stopnjo političnega soglasja tekom posameznih korakov v arbitražnem postopku, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.