Subvencije so brez učinka

Leta 2009 je država devetim tujim družbam namenila pet milijonov evrov za ustvarjanje novih delovnih mest. Ministrstvo za gospodarstvo (MG) je od takrat odstopilo od pogodbe s petimi prejemniki subvencij. "Prejemnik spodbude mora najpozneje v roku treh let od podpisa pogodbe vsebinsko in finančno zaključiti investicijo. Od zaključka investicije pa mora ustvariti določeno število novih delovnih mest," pojasnjujejo na MG. V nasprotnem primeru morajo prejemniki denar vrniti. Če ustvarijo manj kot polovico novih delovnih mest, kot je določeno v pogodbi, morajo vrniti vsa sredstva, sicer le pripadajoči del.

Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete poudarja, da bi morala država ubrati bolj fokusiran pristop, ko gre za privabljanje tujcev v naše gospodarstvo: "V tej strategiji imamo veliko nasprotje: najbolj obdavčeni so visoko izobraženi, nimamo pa delovne sile z nizko izobrazbo. Nismo prilagojeni privabljanju tujih neposrednih investicij (TNI) za razvojno stopnjo, na kateri je Slovenija."

Denarja ne vrnejo vsi

Od podjetij, ki so pred štirimi leti prejela državno pomoč, sta denar vrnili le dve. V družbi Linea Directa pojasnjujejo, da so želeli vzpostaviti komunikacijski center za upravljanje popolne nakupne izkušnje. "Zaradi dinamike v poslovnem okolju in spremenjenih strateških prioritet v podjetju smo ocenili, da projekta ne bomo mogli realizirati skladno z obvezami, zato smo odstopili od pogodbe. Prejeta sredstva smo skupaj z vsemi zakonskimi obveznostmi že vrnili," pojasnjuje direktor Lovro Peterlin.

Uroš Brataševec, direktor podjetja Park Investicije, ki je prejelo nekaj več kot pol milijona evrov, sploh ne ve, za kateri projekt je bil denar porabljen: "Jaz tega projekta ne poznam, ker je imel glavno besedo tuj partner. Mi smo jim le pomagali, ne vem pa, zakaj zadeve niso speljali do konca."

Tudi uspešni primeri

"Z našega vidika projekt poteka uspešno. Izdelujemo steklo za stavbno pohištvo. Smo strateški in razvojni partner družbe Inles, ki izdeluje okna in vrata. Za zdaj imamo 54 zaposlenih, po pogodbi z ministrstvom za gospodarstvo moramo do leta 2016 zaposliti 80 ljudi," pravi Andrej Zrinski, direktor družbe Ertl Glas, ki je pred tremi leti od države prejela za 1,43 milijona evrov subvencij. Na vprašanje, ali bi projekt zaživel brez državne pomoči, odgovarja: "Do določene mere najbrž bi, gotovo pa ne v takšnem obsegu."

"Za Slovence je edina možnost radikalno odprtje"

Kako lahko Slovenija postane zanimiva za tuje investitorje?
Ključnega pomena je, da vzpostavimo poslovna omrežja, ki so mednarodno vpeta. Da imamo torej kakovosten poslovni prostor z vidika nove ekonomije, ki temelji na znanju. Ustrezno bi morali povezati znanost in gospodarstvo. Investitorji bodo prišli, če bomo imeli določeno prednost, sicer bodo raje ostali doma.

Kaj imate v mislih z novo ekonomijo?
Gre za velike infrastrukturne projekte, razvojne inštitute. Če ima država take dejavnosti, pridejo tudi podjetja. Ta ekonomija bo prodirala naslednjih 15 let, za staro ekonomijo smo vlak zamudili.

Ima država strategijo na tem področju?
Te strategije pišejo posamezni birokrati. To je velik problem. Politika bi morala te zadeve povezovati in pripravljati institucionalne okvirje, pa se v to ne vpleta.

Kako pa gledate na argumente o nacionalnem interesu?
Za Slovence je edina možnost radikalno odprtje. Več tujcev ko pride v gospodarskem smislu v državo, več novih priložnosti se odpre, ker tudi oni sami promovirajo lokacijo. Razmišljanje o nacionalnem interesu ne sme priti v poštev. Slovenija mora narediti gospodarsko privlačno okolje.