Tako bi radi davčni inšpektorji tajno sledili

Spremembe bi inšpektorjem Finančne uprave RS (Furs) ob sumu hujših kršitev davčnih predpisov med drugim omogočile tajno nameščanje sledilnih naprav na blago. To je v delu javnosti sprožilo polemike, ali ne gre pri takšnem ukrepu za pretirana pooblastila; sploh ker bi Furs o uporabi ukrepa presojal brez zunanjega nadzora.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica uprave za nadzor na Fursu Damjana Slapar Burkat, bi s tem ukrepom močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam. Kot primer je navedla tovornjak s pošiljko tobačnih listov, za katero piše, da bo prek Slovenije le potovala naprej, vendar v resnici ne zapusti EU. Na območju EU naj bi se ti listi torej predelali v tobačne izdelke, namenjene kajenju.

"To pa je pomembno, ker tobačni listi niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Tako naj bi se torej izogibali plačilu trošarin," je pojasnila. Takih primerov je bilo v zadnjem času po njenih besedah kar nekaj.

Kot je poudarila, bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi. "Pridobitev sodne odredbe zato ni potrebna," je dejala. O uporabi sledilne naprave bi odločala s strani predstojnika Fursa pooblaščena oseba, vsaka uporaba pa bi bila natančno zabeležena.

Vodja sektorja za preiskave Bojan Vodopivec je dodal, da bi bil ukrep dovoljen izključno v finančni preiskavi. "Že to krog inšpektorjev oziroma uslužbencev zelo zmanjša, saj se finančna preiskava izvaja izključno na generalnem finančnem uradu v sektorju za preiskave, kjer dela omejeno število zaposlenih. Samo ti bi lahko predlagali uporabo tega ukrepa," je odgovoril na očitke o možnosti zlorab. Še dodatna omejitev pa je po njegovih besedah to, da sledilnih naprav ne bi smeli namestiti, če bi bilo mogoče informacije pridobiti na drug način.

Ali je mogoče ločiti podatke o blagu od podatkov o ljudeh

V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik menijo, da bi bilo ustrezneje, če bi finančni inšpektorji sledilnike nameščali samo, če bi dobili zeleno luč sodišča. Kot so pojasnili za N1, bi odločanje s strani predstojnika pooblaščene osebe porajalo dvom, ali je to zadostna varovalka za zagotavljanje zakonitosti izvajanja ukrepa in preprečevanje zlorab pooblastila za druge namene sledenja.

Informacijska pooblaščenka se sprašuje tudi, ali bo v praksi res mogoče ločiti podatke o lokaciji blaga od podatkov o osebah. "Pri tem je pomembno, da je v končni fazi namen nadzora izsleditev in ukrepanje proti kršiteljem, ki so lahko tudi konkretne odgovorne osebe poslovnih subjektov," so še navedli.

Na to je za Delo opozoril tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat. "Zadeva je res mejna," je ocenil. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi o uporabi sledilne naprave odločala oseba zunaj Fursa. Opozoril je še, da uporaba tajnih sredstev v primeru Fursove finančne preiskave ni pod nadzorom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Uporaba tajnega sledenja torej ne bo nadzorovana od zunaj.

"Sledilne naprave bodo nameščali v finančnih preiskavah za najhujše davčne prekrške. Lahko se strinjam z oceno, da so v upravnih postopkih standardi glede poseganja v zasebnost nekoliko nižji, vendar bi moral predlagatelj bolj jasno pojasniti, zakaj bi bila ureditev, ki bi predvidevala sodno odredbo za uporabo tajnih metod in sredstev, toliko obremenjujoča, da ukrepa sledenja ne bi mogli izvajati," je še ocenil Pirnat.

Preprečilu utajo pol milijona evrov

Furs je danes predstavil tudi nedavno finančno preiskavo nezakonite proizvodnje drobno rezanega tobaka. Na podlagi lastnih informacij in informacij mednarodnih organov so odkrili in zasegli celotno linijo za proizvodnjo drobno rezanega tobaka. Kot je pojasnil Vodopivec, so zasegli 2,78 tone tobačnih listov in 786 kilogramov drobno rezanega tobaka, pakiranega v vrečah za nadaljnjo nezakonito prodajo.

S tem so po njegovih besedah preprečili davčno utajo v višini 460.000 evrov. "Od julija letos, ko naj bi bila vzpostavljena ta proizvodnja, bi lahko storilci predelali 19 ton tobačnih listov, kar pomeni približno 2,5 milijona evrov utajenih dajatev iz naslova trošarin in DDV," je pojasnil.

Lani in letos so zasegli skupno 86.180 kilogramov tobaka. Skupna vrednost trošarin in DDV, za katere bi bila država prikrajšana v primeru prodaje na črno, presega 11,5 milijona evrov, je še povedal Vodopivec.

dezurni@styria-media.si