Tako bi Simič z uvedbo socialne kapice debirokratiziral državo

Zakon o debirokratizaciji, ki ga je vlada brez posvetovanja s socialnimi partnerji vložila v državnozborsko proceduro, vedno bolj buri duhove. Zakon je pripravil vladni strateški svet za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča. Simiča je vlada nato imenovala za v. d. direktorja finančne uprave. 

Kot navajajo na vladi, je cilj predloga zakona izboljšati poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir.

Pri plačah nad 6000 tisoč evrov nič več prispevkov za socialno varnost

Predlog v zakonu, ki povzroča največ trenj je uvedba socialne kapice. Gre za poseg v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6000 evrov bruto ti prispevki prenehajo obračunavati.

"Dejstvo je, da smo v Sloveniji konkurenčni pri nižjih plačah in da smo zaradi progresivne obdavčitve plač v višjih plačnih razredih manj konkurenčni," pravi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. "Dobivam kar nekaj vprašanj, zakaj se multinacionalke selijo iz Slovenije. Dejstvo je, da moramo nekaj narediti, da bomo prišli iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov - to pa je na način, da bomo lahko takšno delovno silo privlačno plačali," pravi Počivalšek. 

NSi bi socialno kapico postavila še nižje

Poslanci NSi menijo, da bi bilo predlog zakona v zakonodajnem postopku mogoče še izboljšati. "V Novi Sloveniji se zavzemamo za postopno znižanje meje razvojne kapice s predlagane višine 6000 evrov na višino okrog 4500 evrov. Bolj ambiciozna postavitev razvojne kapice bi namreč izboljšala položaj večjega števila ključnih strokovnjakov v podjetjih, ki so izjemnega pomena za razvoj gospodarstva. Z razvojem pa bi na koncu pridobili vsi," so sporočili iz poslanske skupine NSi. 

Upokojenci ostro proti, DeSUS socialne kapice ne bo mogel sprejeti

Čeprav stranke koalicije uvedbo socialne kapice podpirajo, predloga brez glasov poslancev DeSUS ne bodo mogli sprejeti.
Da določanje socialne kapice pomeni rušenje solidarnosti pri zagotavljanju sredstev v socialne blagajne, opozarjajo v Stranki upokojencev.
"Zniževanje prihodkov v pokojninsko blagajno zmanjšuje njeno finančno vzdržnost ter povzroča med upokojenkami in upokojenci negotovost, strah glede zagotavljanja zakonsko opredeljenih pokojnin, zniževanje prihodkov v zdravstveno blagajno pa lahko pomeni še nadaljnje povečevanje nedostopnosti do zdravstvenih storitev ter povečevanje čakalnih vrst," so zapisali v pismu vladi in poslanskim skupinam, kjer zahtevajo umik zakona iz parlamentarne procedure. 
Iz poslanske skupine DeSUS so nam sporočili, da predloga o socialni kapici ne podpirajo, glede drugih predlogov, ki, kot opozarjajo upokojenci, zapostavljajo starejšo populacijo, pa se še niso opredelili. 

"Uvedba t. i. socialne kapice nima kaj iskati v zakonu o debirokratizaciji"

V LMŠ uvajanje socialne kapice ocenjujejo kot eno najbolj spornih rešitev, kot neke vrste mini davčno reformo, ki bo (spet) pod pretvezo debirokratizacije razbremenila najbogatejše, s tem pa ogrozila prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno in posledično tudi dostopnost različnih javnih storitev. "
Uvedba t. i. socialne kapice za najbolje plačane nima kaj iskati v zakonu o debirokratizaciji, pravijo v LMŠ.

"Davčni odpustki za bolje plačane"

"Uvedba antisocialne kapice pomeni davčne odpustke za zaposlene s plačami nad 6.000 evrov," pravijo v Levici.
Odstotek najbolje plačanih v državi, gre za 13.000 ljudi, bi zaradi socialne kapice prispevke za zdravstvo in pokojnine plačeval po nižjih stopnjah kot vsi ostali. "Ukrep bo koristil izključno eliti najbolje plačanih menedžerjev zdravnikov in odvetnikov, ki bodo po novem dobivali še višje neto plače. Menedžerju z bruto plačo 10.000 evrov se bo zaradi antisocialne kapice neto mesečna  plača povečala za 422 evrov. Delavke na minimalnih ali povprečnih plačah pa ne bodo dobile niti centa višje plače. Zaradi davčnih odpustkov bogatim bo pokojninska blagajna izgubila 120 milijonov evrov, zdravstvena blagajna pa 70 milijonov evrov na leto," ocenjujejo v Levici.

V negotovosti financiranje socialne varnosti in zdravstvene blagajne

V SD medtem ocenjujejo, da bi uvedba socialne kapice pokojninsko blagajno to osiromašila za dodatnih 100 milijonov evrov, v negotovost pa bi potisnila tudi financiranje socialne varnosti in zdravstveno blagajno.

"Uvedba socialne kapice v korist najbogatejših nima neposredne povezave z izboljšanjem konkurenčnosti poslovnega okolja, gre za resno družbeno in finančno vprašanje," poudarjajo v stranki SAB. Vse dokler so razlike med plačami vodilnih kadrov in najnižje plačanih 10- ali 20-kratne, socialne kapice ne podpirajo.

Vlada socialnim partnerjem ni omogočila, da bi glede zakona o debirokratizaciji izrazili svoje pomisleke. (Tako je bilo tudi pri predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu in predlogu sprememb davčne zakonodaje). Zakon torej ni nastal v okviru socialnega dialoga oziroma sta bili iz njegove priprave izključeni tudi strokovna in širša javnost.  

Vlada zakon poslala v parlament brez javne obravnave

Opozicijske stranke od vlade zahtevajo, da zakon umakne iz zakonodajne procedure in v pripravo rešitev vključi deležnike, oziroma omogoči javno razpravo glede predloga zakona.
Poslanci naj bi predlog zakona, ki posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja, obravnavali še pred parlamentarnimi počitnicami. Gre torej za tako imenovani omnibus zakonov, ki pod eno streho združujejo številne ukrepe.  

"Vlada nadaljuje prakso, kakršno je izvajala tudi ob sprejemanju interventne zakonodaje – z »nadzakoni« posega v serijo drugih zakonov in predpisov, s tem ustvarja velikansko zmedo," pravijo v LMŠ. "Pod pretvezo odpravljanja administrativnih ovir in vzpostavljanja konkurenčnega poslovnega okolja ustvarja pravno nepreglednost in zmanjšuje pravno varnost ljudi. Ne moremo se znebiti občutka, da skuša vlada namerno ustvariti nepreglednost in jo nato izkoristiti za izboljšanje položaja zgolj določenih skupin oziroma posameznikov."

Državljani bodo posredovali mobilno številko in elektronski naslov

Zakon o debirokratizaciji predvideva tudi, da se v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu. S tem bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki. Oba podatka bi državljan posredoval prostovoljno. V zakonu o javnih uslužbencih se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto.

"Nepovezane in nepremišljene spremembe"

V zakonu o splošnem upravnem postopku se ukinjata žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah ter omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek sporočila sms, namesto ministra pa bodo lahko odločbe v posamičnih postopkih podpisovali vsi državni sekretarji.
Pri plačilih s kartico v skladu s predlaganimi spremembami zakona o davčnem potrjevanju računov ne bo več treba izdajati računov.
Glede zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vlada predlaga, da izjave ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe ni treba več pridobiti v postopku sklepanja vsake pogodbe, pač pa le še v primeru koncesije, javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila.

V SD ocenjujejo, da gre pri zakonu za obsežne ter med seboj nepovezane ter premalo domišljene spremembe, ki posegajo v niz zakonodajnih predpisov, brez ustreznih pojasnil o posledicah, kar bolj kot na namero debirokratizacije kaže na povsem druge interese vlade.
"Večina ostalih predlogov v zakonu so zgolj kozmetični popravki. Kot tak je denimo pisanje datuma z besedo na vročilnicah, za katerega je sicer dobro, da se ukine, toda to ni nikakršna debirokratizacija,"  pa pravijo v SAB. 

Bo pa zakon podprla opozicijska SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega. 

"Stranka bo zakon podprla, saj smo prepričani, da je birokratske navlake v Sloveniji bistveno preveč. Zavzemamo se za to, da se birokratski aparat zmanjša za od 30 do 40 odstotkov, saj njihov delovni izplen zgolj bremeni državni proračun, obremenjujejo državljane, zavirajo procese ter razvoj države," pa so sporočili iz poslanske skupine SNS.