Obiskovalci s Kitajske, Hongkonga in Tajvana v Postojnski jami skupno predstavljajo okoli devet odstotkov vseh obiskovalcev, je za STA povedal direktor Postojnske jame Marjan Batagelj. Gostje iz preostalih azijskih držav prispevajo še okoli 11 odstotkov obiskov, torej vsi azijski gostje skupno ustvarijo okoli petino obiska v tem slovenskem turističnem biseru. "To je velika številka," je opozoril Batagelj.
Problem je zapiranje letalskih linij s Kitajske, ki je velikokrat tudi država prestopanja za potnike iz Južne Koreje, Japonske, Hongkonga, Tajvana in Singapurja. "Če letalske linije niso vzpostavljene, je normalno, da agencije, ki so organizirale potovanja v Evropo, ne morejo niti prihajati," je poudaril Batagelj.
Januarski obisk je bil v Postojnski jami še normalen, saj so bili azijski gostje že v Evropi in se koronavirus še ni razplamtel, je pojasnil Batagelj. Februarja se že dnevno kažejo odpovedi, "marca pa pričakujem, da teh gostov sploh ne bo, razen če so potovali na kak drug način", je povedal prvi mož Postojnske jame.
Batagelj pogleduje proti Slovenski turistični organizaciji
Izpada kitajskih in širše azijskih gostov v Postojnski jami v celoti ne bo mogoče nadomestiti, "ker je ta trg prevelik, prepomemben in smo tudi predolgo delali na njem", je povedal Batagelj. V luči odziva na nastajajoče razmere se zato obračajo k Slovenski turistični organizaciji (STO), katere naloga je skrbeti za promocijo in normalne turistične tokove. "Zdaj teh normalnih turističnih tokov nimamo in se sprašujemo, kakšno bo njihovo ukrepanje v tej situaciji," je dodal Batagelj.
Tudi v Turizmu Ljubljana so povedali, da je osrednja turistična točka v prestolnici, Ljubljanski grad, prejel odpovedi nekaj azijskih skupin, podobno nekatere turistične agencije. Statistika ljubljanskega turistično-informacijskega centra, ki zajema podatke od začetka januarja do 10. februarja letos, sicer kaže, da je bilo v letu 2019 v tem obdobju 246, letos pa 161 obiskovalcev iz Kitajske. Skupno kitajskih in japonskih gostov je bilo lani 525, letos pa 276. Vseh azijskih gostov je bilo letos do 10. februarja 522.
Kitajskih turistov je bilo v preteklih letih v Ljubljani čedalje več - v ljubljanskih turistično-informacijskih centrih se je v zadnjih petih letih njihovo število povečalo za 300 odstotkov. Še zlasti so se povečale njihove številke na ravni individualnega obiska, kar pomeni goste z višjo izobrazbo in dobre potrošnike, ki si potovanja organizirajo sami in ki se navdušujejo nad različnimi turističnimi doživetji, gastronomijo in tradicijo držav in mest, ki jih obiskujejo.
Gostom iz Kitajske so na ljubljanskem in lokalnem turistično-informacijskem centru v prestolnici lani olajšali plačevanje s pomočjo aplikacije Alipay, kasneje pa še z Wechatom.
"Zaradi epidemije in omejitev letov na Kitajsko številnih letalskih prevoznikov pričakujemo manj obiskovalcev s Kitajske in azijskih držav, ne vemo pa, kako hitro se bo situacija normalizirala," so še dodali ljubljanski turistični delavci. "Turizem je sicer ena najbolj odpornih panog, ki hitro vzpostavi ravnovesje, če ali ko je porušeno. Tudi letalska povezanost se vzpostavlja nazaj hitreje, kot smo sprva pričakovali," so še dodali ob tem.
Kitajski turisti največji porabniki
Po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO) so kitajski turisti sicer največji porabniki v turizmu. Leta 2017 so po raziskavah organizacije porabili skoraj 258 milijard ameriški dolarjev. Sledili so jim Američani s 135 milijardami in Nemci z dobrimi 89 milijardami ameriških dolarjev, navajajo na Turizmu Ljubljana.
Medtem na Bledu vsaj zaenkrat kakšnih večjih odpovedi gostov zaradi koronavirusa ne beležijo, je za STA povedala Romana Purkart iz Turizma Bled. Bo pa, kot je izpostavila, najprej na udaru poslovni turizem, saj nekatere velike korporacije svojih zaposlenih v tem času ne želijo izpostavljati letališčem, zato utegne biti kakšno srečanje ali kongres prestavljen ali celo odpovedan.
Za blejski turizem so sicer gostje iz Azije med najpomembnejšimi, pri čemer je največ Korejcev, ki so bili lani na 15. mestu po številu ustvarjenih nočitev na Bledu, Kitajci pa so bili na 23. mestu s skoraj 18.000 nočitvami. Še posebej pomembni so azijski gostje za Blejski grad, kjer ustvarijo skoraj tretjino vsega obiska.
Kot je povedal direktor Zavoda za kulturo Bled, ki upravlja z Blejskim gradom, Matjaž Završnik, pa zaenkrat odpovedi napovedanih obiskov ne beležijo. Januarja in v začetku februarja so zabeležili celo nekoliko več obiskovalcev iz Kitajske kot v enakem obdobju lani. So pa na željo korejskih agencij v sanitarije na gradu prejšnji teden namestili razkuževalnike za roke.
dezurni@zurnal24.si
Dober poslovnež se pokaže takrat, ko se znajde v krizi. Batagelj in ostali lahko jamrajo ali pa zavihajo rokave, prilagodijo svoje ponudbe in turiste poiščejo drugje.
mislim da so človeška življenja bolj dragocena kak turizem,brez kitajcev ne boste bankrotirali,če pa boste pa ne bo konec sveta
Batagelj... spusti cene pa bomo Slovenci nadomestili tvoj manjko azijskih turistov. Pa za razliko od njih bomo spili kavo, pojedli tortico in pingo sok za otroke. Mogoče pade tudi pizza, če ne boš pretiraval pri cenah.