Glasovanje v Sloveniji je mogoče tudi predčasno, in sicer v torek, 6. 7., sredo, 7. 7. in četrtek, 8. 7. Predčasno se lahko glasuje samo na volišču, ki je na sedežu tiste volilne komisije, na območju katere ste vpisani v volilni imenik. Predhodna najava ni potrebna. Mogoča je tudi oddaja glasovnice izven okraja stalnega bivališča. V tem primeru se lahko glasuje na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije oziroma tako t.i. volišču omnia, kar je treba najaviti do 7. julija.
Vsi tisti, ki bodo 11. julija v tujini ali pa imajo stalno prebivališče v tujini, pa lahko glasujejo iz tujine na dva načina: po pošti ali osebno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.
V obeh primerih glasovanja iz tujine morate najkasneje do petka, 25. 6., poslati obvestilo prek portala e-uprava, v katerem označite, na katerega od dveh načinov boste glasovali.
Kot je že pri nekaterih prejetih prijavah sporočila Državna volilna komisija (DVK), nekateri volivci ne izberejo tuje države oz. ne navedejo naslova v tujini, na katerega želijo, da se jim pošlje volilno gradivo za glasovanje po pošti (volilna karta, glasovnica in ustrezni ovojnici), temveč navedejo naslov v Sloveniji ali pa kot državo navedejo samo Slovenija. "DVK te volivce naproša, da v vlogi navedejo tujo državo in naslov v tujini, ter obenem opozarja, da bo DVK primorana takšne vloge zavrniti, saj zakon glasovanja po pošti v Sloveniji za to kategorijo volivcev ne omogoča," so še sporočili iz DVK.
Če boste glasovali iz tujine po pošti, boste izpolnjeno gradivo poslali nazaj na naslov pristojne okrajne volilne komisije (naslov bo izpisan na povratni ovojnici, ki jo vsebuje volilno gradivo), ali pa na naslov diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije.
Če boste na dan referenduma v tujini, vendar ob prijavi ne morete navesti točnega naslova, lahko zaprosite za osebni prevzem volilnega gradiva. V tem primeru na obrazcu namesto naslova v tujini vpišete ''osebna vročitev''. Volilno gradivo se tako običajno prevzame na sedežu okrajne volilne komisije (običajno je to na sedežu upravne enote prebivališča), kjer potrebujete podatke: ime, priimek, EMŠO, telefonska številka in e-mail. Pošte v tujini lahko čez vikend zaprejo svoja vrata, zato je priporočeno, da je glasovnica predana na pošto najkasneje do petka, 9.7.
Vse vloge je mogoče oddati z digitalnim potrdilom (e-identitete) in tudi brez njega – po pošti.
Glasovanje v primeru bolezni
Tudi v primeru bolezni je predvidena rešitev za oddajo glasovnice. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja. Obvestilo lahko pošljejo preko portala e-Uprava, ki omogoča oddajo vloge z digitalnim potrdilom in brez digitalnega potrdila.
O čem glasujemo?
Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev, kar predstavlja približno 340 000 veljavnih glasovnic.
Kaj prinašajo spremembe?
Kamen spotike predstavlja 37. člen, ki naj bi dovoljeval posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, kar na MOP zanikajo.
Kot trdijo nasprotniki sprememb, je odločba preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in podzemnih vodnih teles. Pri tem bi lahko prišlo do omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine.
Nasprotno trdijo iz MOP. Kot pravijo, zakon dodatno ščiti in varuje vodne vire in priobalni pas. Minister Andrej Vizjak trdi, da se omejuje možnost gradnje objektov na priobalnem pasu, saj na njem ne bo več mogoče graditi objektov zasebne rabe, čemur nasprotna stran ne pritrjuje. Kot so se na to razlago odzvali iz gibanja Za pitno vodo, predvidena novela razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer, saj je s pridobitvijo vodnega soglasja mogoča gradnja objektov, ki so bili do sedaj prepovedani. Kot trdijo, 37. člen omogoča gradnjo tudi izven ureditvenih območij naselij.
Predvidene spremembe znižujejo raven odločanja o posegih omenjena zemljišča z ravni vladne uredbe na raven vodnega soglasja, ki ga izdaja Direkcija RS za vode. Kot še zatrjujejo nasprotniki sprememb, prenaša raven odločanja, kje dopustiti posege v vodna in priobalna zemljišča tudi izven obstoječih naselij na raven občine.
MOP ob tem poudarja, da je predvidenih 17 milijonov za vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplave. Kot so izpostavili, bi bila lahko ta sredstva blokirana.
Bedake, ki so si izmislil taka volilna pravila je treba spraviti v zapor.
Itak podpiram vladni zakon.