Takšna pričakovanja imajo novoizvoljeni poslanci

Novoizvoljeni evroposlanci so za STA spregovorili o svojih pričakovanjih pred nastopom mandata. Spomnimo, pet strank je dobilo evroposlance. Štiri evroposlance ima največja opozicijska stranka SDS - na vprašanja STA niso odgovorili - , dva poslanca ima Gibanje Svoboda, po enega pa stranke Vesna, SD in NSi. Tokratni boj za stolček v evropskem parlamentu je bil najbolj napet doslej. 

Joveva: Želim si nadaljevati z že zastavljenimi projekti iz prvega mandata

Nosilka liste Gibanja Svoboda na evropskih volitvah Irena Joveva dosežen rezultat Gibanja Svoboda na nedeljskih volitvah osebno vidi kot uspeh in dober obet za prihodnje projekte Svobode. Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament. Prvič ji je to uspelo leta 2019 kot nosilki Liste Marjana Šarca. Nekdanja novinarka si je kot evropska poslanka prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. V drugem mandatu si želi dokončati svoje še nedokončane projekte, med katerimi je izpostavila zakonodajno ureditev enakopravnosti slovenskega jezika v digitalnem svetu, plačana pripravništva in skrb za okolje.  "To je nekaj, kar moramo urediti bolje, kot urejamo v tem trenutku," je poudarila. Želi si tudi sodelovanja z vsemi drugimi kolegi, ki so izvoljeni v Evropski parlament, "da bodo manj preračunljivi in bodo manj razmišljali o lastnih interesih, ampak da bodo delali za dobrobit ljudi".

Joveva je trenutno članica odborov evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje in za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Meni, da bo zagotovo ostala v nekaterih odborih, si pa želi svoje delovanje nadgraditi še s kakšnim. Kot je dodala, se morata glede sodelovanja v odborih uskladiti z drugim izvoljenim poslancem Svobode Marjanom Šarcem, "da pokrijeva čim več različnih področij."

Stranka Gibanje Svoboda je na nedeljskih volitvah prejela 22,11 odstotka glasov in s tem dve poslanski mesti v Evropskem parlamentu.

Šarec: Obramba, varnost ter zaščita in reševanje so izjemno pomembne teme za EU

Novoizvoljeni evropski poslanec, sicer obrambni minister Marjan Šarec meni, da je celokupen rezultat leve sredine dober in večji od rezultata desne sredine oz. desnice. "Bilo nas je več, bili smo razdrobljeni," je dejal in ob tem dodal, da je na evropskih volitvah vedno tako, da se na desni sredini za mandate poteguje manj strank.

Kot pomembne teme izpostavlja obrambo, varnost ter zaščito in reševanje. Ob prioritetah svojega mandata v Evropskem parlamentu izpostavlja še, da mora Evropa zgraditi večjo odpornost in vrniti lastno industrijo. Evropski mehanizem za zaščito in reševanje, "ki je tudi nas reševal lani", je že sedaj zelo dober, v kakšni stvari ga je treba le še nadgraditi, ocenjuje.

S tem, katera delovna telesa bi zasedel v evropskem parlamentu, se še ni ukvarjal. Po današnjem delovnem obisku Švice v vlogi obrambnega ministra, se bo lotil nove naloge in tega "kako se umestiti v prostor". Tudi o tem, kdo ga bo nasledil na obrambnem ministrstvu še ni razmišljal. Verjame, da bo predsednik vlade izbral človeka, ki bo primeren za to in ki bo peljal resor naprej. Svojemu nasledniku je zaželel vso srečo in veliko uspeha, je dejal v pogovoru za STA.

Prebilič: V Bruselj s pogajalskimi izhodišči za delovanje v skupini Zelenih

Nosilec liste Vesna Vladimir Prebilič v Bruselj odhaja s tremi prednostnimi temami - to so Zahodni Balkan, stanovanja za mlade in obdavčitev bogatih - in s pripravljenimi pogajalskimi izhodišči za delovanje v skupini Zelenih.

"Vstopam v poslansko skupino Zelenih, o tem ni nobenega dvoma," je povedal o zaupani mu novi vlogi.  "Menimo, da moramo v proračunu za leto 2025 zagotoviti šest milijard evrov in s tem odhajam tudi v Bruselj," je dejal o vprašanju pomanjkanja stanovanj za mlade, ki je aktualno tudi v Sloveniji. Predlog za obdavčitev zelo bogatih pa je pojasnil z besedami, da je treba zmanjšati socialne razlike v EU. Gre za tiste z več kot 100 milijonov evri premoženja, s katerih obdavčitvijo v višini od dveh do 2,5 odstotka bi si lahko obetali blizu 200 novih milijard evrov.

Aktiven želi biti tudi v procesu približevanja zahodnega Balkana Evropski uniji in posledično zvišanja blagostanja tudi v teh delih Evrope.

Za stranko Vesna je na nedeljskih evropskih volitvah glasovalo 10,52 odstotka volivcev.

Prebilič, ki mu je bil četrti mandat župana Kočevja zaupan na volitvah novembra 2022, pričakuje, da bo mandat evropskega poslanca prevzel 15. julija, kar bo pomenilo, da mu bo županska funkcija prenehala. "Že pred časom sem imenoval dva podžupana, s katerima že nekaj let dobro sodelujem. Želel bi si, da eden od njiju kandidira na nadomestnih volitvah," je povedal. Te bo treba v Kočevju izvesti v šestih mesecih po njegovem odstopu.

Nemec: Slovenija je lahko pomemben igralec pri vprašanju širitve EU na Zahodnem Balkanu

Vnovič izvoljeni evropski poslanec iz vrst SD Matjaž Nemec želi v novem mandatu nadaljevati z nekaterimi že zastavljenimi projekti, prav tako bi sodeloval tudi pri širitvi EU, kjer je lahko Slovenija "zelo pomemben igralec" glede Zahodnega Balkana.

V drugem mandatu si želi delovati predvsem na tistih področjih, kjer deluje že sedaj. "Sem nosilec izjemnega projekta, ki se dotika 135 milijonov Evropejcev, ki živijo ob mejah in ta ideja je požela ogromno zanimanja v Bruslju. Zelo rad bi sodeloval na področju širitve EU, kjer se mi zdi, da smo Slovenci lahko zelo pomemben igralec na Zahodnem Balkanu, več pozornosti pa bi rad namenil tudi socialni Evropi, ker sem prepričan, da bo Evropa preživela le, če bo solidarna in socialna," je dejal. Prepričan je, da bo izzivov bo še bistveno več.

Po Nemčevih besedah so Socialni demokrati tradicionalno zavezani evropskim socialnim demokratom S&D, kjer je sam član predsedstva stranke, Fajonova pa podpredsednica. Prepričan je, da se bo tudi v naslednjem mandatu dobro znašel in da bo zelo pomemben glas evropske socialne demokracije.

Stranka SD je na nedeljskih volitvah glede na delne neuradne rezultate prejela 7,72 odstotka glasov.

Tonin: Kot evroposlanec bi rad popravil politike EU na področju zelenega prehoda

Novoizvoljeni evropski poslanec in prvak stranke NSi Matej Tonin bi v svojem mandatu v evropskem parlamentu rad popravil politike EU na področju zelenega prehoda in migracij ter pomagal pri krepitvi evropskega načina življenja. V novem sklicu evropskega parlamenta bo Tonin deloval v Evropski ljudski stranki (EPP), želi pa delovati v odborih, povezanih z varnostjo in gospodarstvom, je povedal za STA.

Tonin je sicer v izjavi po večini preštetih glasov dejal, da mu je odleglo, ker je osvojil mandat v evropskem parlamentu. "Jaz sem v to bitko dal vse, tukaj ni bilo nobenih kalkulacij. V politiki, ko te poskušajo odpisati, se moraš enostavno dati stehtati," je povedal danes zgodaj zjutraj.

Na vprašanje, ali bo ostal predsednik stranke, pa je odgovoril, da o tem vedno odločajo člani in članice NSi. Volilni kongres NSi v stranki napovedujejo za jesen.

Po delnih neuradnih izidih evropskih volitev je stranka NSi osvojila en poslanski mandat s 7,66 odstotka glasov.

Tonin pa bo v Bruslju nasledil njihovo dosedanjo evroposlanko Ljudmilo Novak (NSi/EPP). Trdi, da jo bo z največjim veseljem povprašal za kak nasvet. "Mislim, da smo lahko veseli, da imamo tako izkušeno poslanko v naših vrstah. Vedno je koristno, če si znanje medsebojno delimo," je prepričan.

dezurni@styria-media.si