Strateški svet za zdravstvo je obravnaval osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da bo zakon, ki je bil v sredo poslan v medresorsko usklajevanje, po obravnavi in morebitnih dopolnitvah v najkrajšem možnem času šel v nadaljnji postopek. Smer zakona po njenih besedah ostaja enaka, veliko točk pa je bilo oblikovanih nekoliko drugače. "Želimo predvsem urediti zdravstveni sistem tako, da uredimo dostopnost in kakovost. Gre za to, da zagotovimo, da bo zdravstveni sistem deloval optimalno," je dejala ministrica.
Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je dejala, da razmejitev javne mreže in čiste zasebne dejavnosti ostaja. Zdravniki, zaposleni v javni mreži, ne bodo smeli po pogodbi opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih. Predvidena pa je možnost delnih zaposlitev. Humar je pojasnila, da bo možna delna zaposlitev delavca, ki je najmanj 40-odstotno zaposlen v javnem zavodu, ob upoštevanju vseh pogojev. Med temi je tudi, da javni zdravstveni delavci, ki bi želeli delati pri čistih zasebniki, ne bi smeli odklanjati dodatnega dela v matični ustanovi vključno z dežurstvi in nadurami. Javni zdravstveni delavec bi tako moral biti preostanek časa zaposlen pri zasebniku, ki bi moral nase prevzeti del stroškov za dopuste, izobraževanje itd.
S to izjemo ciljajo na področja, kjer je obseg čistega zasebnega zdravstva velik, kot na primer področju plastične kirurgije in maksilofacialne kirurgije, pa tudi za preglede npr. na področju ortopedije.
Razširili naj bi seznam izjem
Po neuradnih informacijah STA so v predlogu zakona tudi razširili seznam izjem, kjer dodatno delo ni časovno zamejeno. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva.
Soglasja ne bi potrebovali niti za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in shodih ter za delo v mobilnem paliativnem timu. Že pred tem je ministrstvo kot izjemo predvidelo dodatno delo pri Rdečem križu Slovenije, Javnem zavodu RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija transplant ter v enotah za zaščito, reševanje in pomoč uprave za zaščito in reševanje. Za izjemo je bilo že predhodno predvideno tudi opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.
Spremenjen način nagrajevanja
Zakon prenaša tudi del o variabilnem nagrajevanju, ki je zapisan v novem sistemu plač v javnem sektorju. Gre za 30 odstotkov variabilnega dela plače, pri čemer je predvidena višja stopnja variabilnega dela, če se v področni zakonodaji določi dodatne vire. Humar je poudarila, da prav to določa zakon o zdravstveni dejavnosti za povečan obseg dela, večje število glavarinskih količnikov in storitev na primarnem nivoju. Direktorji zdravstvenih ustanov bodo tako imeli na voljo denar za nagrajevanje svojih zaposlenih. Ministrstvo bo glede tega sicer sprejelo določene usmeritve, a bodo imeli direktorji dokaj proste roke.
Podjemne pogodbe, ki govorijo o delu izven rednega delovnega časa, so namenjene za tiste, ki opravljajo storitve iz seznama, ki ga določi ministrstvo, s tem, da delajo popoldne pri lastnem delodajalcu. To delo bo manj obdavčeno, je pojasnila Humar.
Vodja strateškega sveta Erik Brecelj je dejal, da novih pripomb na zakon nimajo. Poudaril pa je, da zakon prinaša še marsikaj drugega kot samo prepoved popoldanskega dela. Izpostavil je, da je bila sprejeta regijska organizacija zdravstva in da nova ureditev omogoča bogato nagrajevanje zaposlenih, če bodo direktorji to znali izvesti.
Kritičen je bil do nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo noveli zakona, saj po njegovih besedah govorijo "pravljice o skrbi za javno zdravstvo, zadaj pa je skrb za nekaj drugega". "To ni vojna proti zasebnikom in proti ne vem komu, je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke, ti pa bodo prizadeti," meni o noveli zakona.
