Živali so čuteča bitja – šele od prejšnjega leta tudi z zakonom potrjeno. Zakaj smo potrebovali toliko časa in zakaj v družbi še vedno obstajajo posamezniki, ki se tega ne zavedajo, se sprašuje Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali. Čeprav smo kot družba na področju skrbi za živali naredili veliki napredek in spremenili miselnost, se inšpektorji na terenu še vedno srečujejo s primeri zlorab, ki si jih le s težka predstavljamo in o naši družbi povedo, da morda le ni tako napredovala, kot tako radi rečemo.
mag. Breda Hrovatin vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali
Tudi v letu 2022 se je Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Družili smo se pretekli konec tedna, tako kot v prejšnjih letih je bila rdeča nit dogodka odgovorno skrbništvo živali. V deželi prijateljev sta bila tudi tokrat dva festivala - poleg Festivala za ljubitelje živali še Robin Hood festival v organizaciji Radia Robin. Soorganizator Dežele prijateljev je Mestna občina Nova Gorica. Dogodku sledite TUKAJ.
Poleg spremembe v mišljenju se morajo zgoditi tudi spremembe v zakonodaji, te pa se po besedah sogovornice, tudi na evropski ravni, dogajajo zelo počasi oziroma so neenotne: "Čeprav je Evropa naredila velik napredek, se problem skriva v tem, da druge države v svetu temu ne sledijo. Če podamo primer: poskusi na živalih v laboratorijske namene so v nekaterih evropskih državah prepovedani, a velike firme gredo to početi, kjer imajo dovoljenje. Eno je te spremembe sprejemati na lokalnem nivoju, kar lahko mi uredimo, drugo pa je generalno. Stvari gredo na bolje, a denar je še vedno sveta vladar."
Živali moramo kupovati premišljeno
V Sloveniji na tem področju največjo težavo po njenih opažanjih še vedno predstavlja neodgovorno kupovanje ljubljenčkov, pri čemer bi se predvsem starši morali zavedati, da bodo morali zaživali na koncu najverjetneje skrbeti sami. Opozarjajo tudi na to, da se nekateri ne zavedajo, da določene živali zelo dolgo živijo, velike papige nas lahko na primer tudi preživijo, zato je treba razmišljati tudi za prihodnost.
mag. Breda Hrovatin vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali
Naslednja pereča zadeva pa so žalostne zgodbe živali, ki prihajajo iz tujine, predvsem iz bivših jugoslovanskih republik. Ljudje jih k nam pripeljejo v dobri veri, da jim bodo pomagali, a tu nastane večplasten problem: "To so velikokrat živali, ki niso socializirane in navajene na ljudi, še najmanj pa kavča. Ljudje jih sem pripeljejo in so razočarani, saj je s takim kužkom ogromno dela. Ne veš, kako zgodovino ima, kaj se mu je zgodilo. Z njimi je treba sistematično delati, ker pa nekateri tega ne počno oziroma izgubijo energijo, te kužki pristanejo v naših zavetiščih, tako da nismo naredili nič." Sami zato želijo v svet spraviti informacijo, da je veliko bolje, da se ta problem reši tam, kjer je nastal, in se ga ne nosi sem; torej, da te živali društva in organizacije sterilizirajo. "Temu pravim človeški egoizem, saj to delamo zaradi sebe, ker želimo biti mi dobri," je kritična sogovornica.
Še vedno je tudi veliko žalostnih zgodb psov, ki svoje celotno življenje preživijo na verigi oziroma majhnem pesjaku. "Verjamem v to, da bodo naslednje generacije naredile ta preskok. Kot družba moramo še marsikaj spremeniti. Začeti pa je treba že v šolah," v boljši jutri za živali verjame Hrovatin.
Prav zaradi takšnih zgodb smo Žurnalovci začeli z našim Festivalom za ljubitelje živali - na dogodku mali in veliki otroci spoznajo različne vrste živali. Na izobraževalnem lovu na zaklad se učijo pravilnega pristopa do psa in kako je treba za posamezne hišne živali skrbeti. Na dogodku slišijo ogromno strokovnjakov, ki učijo pravilnega odnosa do živali - tako bodo naši mali obiskovalci Festivala za ljubitelje živali čez 10, 15, 20 let odlični skrbniki živali, če si jih bodo omislili.
