Pretekli teden smo pisali o študentki angleščine in francoščine, ki ima po starem programu univerzitetnega študija opravljene vse izpite, obe diplomi, ne pa diplomskih izpitov, zaradi česar študija po starem programu v predvidenem roku do danes ni zaključila. Zdaj ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko študij zaključila, koliko izpitov bo morala do konca opraviti in koliko jo bo to stalo.
PREBERITE ŠE:
-
Univerza se bo "omastila" s starimi študenti
-
Diplomske in magistrske kot po tekočem traku
-
Konec ne pomeni nujno konca
"Študentka naj se obrne na študentski referat in oddelčni tajništvi, kjer bo dobila vse informacije, kot so jih dobili vsi ostali študenti," odgovarjajo na Filozofski fakulteti. Študentki so na referatu že avgusta pojasnili, naj se vpiše v tretji letnik bolonjskega programa, plača šolnino, naknadno pa bo izvedela, kolikšne obveznosti jo čakajo do konca študija.
Le dva izpita do konca, a se ne more vpisati nikamor
A medtem ko bi v tem primeru lahko študentka s skorajšnjo univerzitetno diplomo v žepu padla v tretji letnik bolonjske stopnje, za nekatere ta trenutek niti to ne pride v poštev. Časnik Delo navaja primer štuidentke mariborske pravne fakultete, ki ji po starem programu manjkata dva izpita, a se na bolonjsko stopnjo niti vpisati ne more. Razlog je v tem, da nima splošne mature, saj se je lahko v času, ko je sama vpisovala študij, na fakulteto lahko vpisala s poklicno maturo.
Prav tako se na bolonjsko stopnjo ne morejo vpisati študentje, ki ne izpolnjujejo pogojev za redni študij, izredni študij pa ni razpisan. "Oglasilo se mi je nekaj kolegic, ki so do pozne pomladi verjele, da bodo ob prehodu na nov program morale opraviti eno dodatno leto študija, da dobijo izobrazbo stopnje 7,5," nam je povedala ena od študentk starega programa. "Zdaj kaže, da na nekaterih smereh ne bodo razpisali nobenih mest za študente, ki jim ni uspelo opraviti starega programa - doštudirati sploh ne moremo."
Peticija proti ukinitvi starega programa
Študentje starih programov, ki jim do danes ne bo uspelo zaključiti študija, so zaradi navedenih težav začeli zbirati tudi podpise za peticijo proti ukinitvi starega univerzitetnega programa, ki jo je podpisalo okoli 250 posameznikov. V njej opozarjajo na neprizanavanje obveznosti na drugi stopnji bolonjskega sistema, dodatno plačevanje šolnine ter tri leta investicije za dokončanje izobraževanje z možnostjo pridobitve ekvivalentne stopnje izobrazbe ter pomanjkanje vpisnih mest.
A ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič je neomajno. Poudarja, da je bil rok za dokončanje študija po starem programu usklajen tudi s študenti ter da je bilo prehodno obdobje še posebej v Sloveniji dovolj dolgo. "V procesu implementacije novih bolonjskih študijskih programov so se nekatere države, npr. Hrvaška, Danska, Irska in Norveška, odločile za enkraten prehod v nove programe, druge pa za postopen prehod, kar je pomenilo počasnejši proces uvajanja novih študijskih programov," poudarjajo na ministrstvu. "Med te države sodijo poleg Slovenije še npr. Nemčija, Avstrija in Švica. Nemčija je npr. določila, da naj bi se njihov sistem postopoma spremenil in v celoti zamenjal do leta 2010. Slovenija je med državami z najdaljšim prehodnim obdobjem."
Priznavanje izpitov v pristojnosti fakultet
Ministrstvo pa preučuje možnost uvedbe sistemske novosti, da bi v okviru že predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu uvedli možnost študija posameznikom, ki so že ponavljali letnik ali spremenili študijski program ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, kar pomeni, da te pravice ne morejo več koristiti. "Število vpisnih mest ter postopke in roke za vpis teh posameznikov bi določili s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu," pojasnjujejo pri MIZS.
Dodajajo, da bodo morali posamezniki, ki do danes ne bodo zaključili študija, v razpisih za vpis v prihodnjih študijskih letih preveriti, kako bodo lahko prešli v nov študijski program, torej v bolonjske študijske programe. "Koliko in katere od opravljenih obveznost iz prejšnjega študijskega programa bodo posamezniku v tem primeru priznane, je v pristojnosti visokošolskih zavodov in njihovih pravil o priznavanju predhodno pridobljenega znanja," poudarjajo pri MIZS. "Postopke in pravila za dokončanje izobraževanja visokošolski zavodi podrobneje uredijo s statutom."
Zakaj ne neposredno na magisterij
Pojasnjujejo, da zakon o visokem šolstvu določa pogoje za vpis v magistrski študijski program, v katerega se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
"Zapisano pomeni, da mora posameznik, ki želi nadaljevati študij na drugi stopnji, kot pogoj za vpis imeti končan študijski program prve stopnje, tega pogoja pa posamezniki, ki v roku niso zaključili starih predbolonjskih študijskih programov, ne izpolnjujejo," so jasni na ministrstvu. "Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi je prehod med študijskimi programi prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Peti člen določa, da študenti nebolonjskih študijskih programov lahko prehajajo iz univerzitetnih študijskih programov v študijske programe prve ali druge stopnje."
Starega sistema visokošolskega izobraževanja ni več. Zdaj naj gredo faliranci kar nazaj med bruce v prvi letnik prve bolonjske stopnje in upajo, da jim priznajo čim več izpitov. Poleg tega naj iz lastnega žepa plačajo celotno šolnino za prvo… ...prikaži več bolonjsko stopnjo.Tisti, ki nimajo splošne mature, naj gredo na visokošolske programe. Določene izpite bi falirancem priznal samo, če so jih opravili v zadnjih desetih letih. Po določenem času znanje enostavno propade in ga je potrebno znova izkazati.
Da nekdo ni končal študija v 10-tih letih, pa mora imeti res zelo tehten razlog. Na primer hudo bolezen ali kaj podobnega. Poznam ljudi, ki so delali, imeli družino in so doštudirali prej ko v 10-tih letih. Kjer je volja, je pot.
za tujce naredijo vse, za slovence nič...kar volite ta leve še naprej...