"Bogdan Zgonc ima 1.300 evrov mesečnega pavšala za delo, ki ga ni," v anonimnem pismu pišejo zaposleni Slovenskih železnic (SŽ). Zgonc sicer na železnicah velja za nekakšno sivo eminenco. V 80. letih prejšnjega stoletja je sedel v upravi družbe, pozneje je bil njen nadzornik, zdaj pa je v pokoju.
Štiriinsedemdesetletnik priznava, da ima s Prometnim institutom (PI) Ljubljana, hčerinskim podjetjem SŽ, sklenjeno pogodbo za pregled gradiv, pripravo pisnih strokovnih mnenj in svetovanje, ki jih potrebuje naročnik pri izvajanju projektov. Pravi, da se realizira na osnovi vsakokratnega pisnega poročila o delu, a poudarja, da po tej pogodbi ni dobil še nobenega plačila.
Ko smo pristojne na SŽ vprašali, čigave trditve držijo, so nam poslali le skop odgovor: "Bogdan Zgonc na SŽ ni zaposlen. Morebitnega sodelovanja z njim ne moremo komentirati."
Za primerjavo, v Mercatorju so pred kratkim razkrili, da je imela družba za kar osem milijonov evrov svetovalcev, plačanih pavšalno.
Zaposlujejo, čeprav dela ni
Zaposleni na PI, ki ga vodi Peter Verlič, so zaradi kadrovanja pisali tudi direktorju SŽ Dušanu Mesu. Čudijo se razpisu za novo delovno mesto, ki je po njihovem mnenju nepotreben. "Prepričani smo, da je večina zaposlenih na PI sposobna prevzeti razpisane naloge," pravijo in dodajajo: "Trenutno poslovanje družbe ne dopušča zaposlovanja zunanjih strokovnjakov, saj bi morali v tem primeru pridobiti dodatno delo, da bi se izognili negativnim finančnim posledicam."
Prihodki PI sicer usihajo; še pred petimi leti so jih imeli 2,5 milijona evrov, lani le še dober milijon. Število zaposlenih pa se je v tem času zvišalo z 18 na 27. Na očitke zaposlenih vodstvo železnic odgovarja: "Možnost prijave na razpis imajo seveda tudi zaposleni v Skupini SŽ. Tudi v prihodnje bomo za deficitarna delovna mesta iskali kar najboljše kadre, znotraj in po potrebi tudi zunaj sistema."
