V nadaljevanju preberite
- Poslanci o teh zakonodajnih referendumih
- Predlagajo jih koalicija z Resnico
- Je lahko posvetovalni referendum razpisan, ko je zakon že sprejet?
Poslanci državnega zbora, ki so se morali predčasno vrniti s počitnic, odločajo o razpisu treh referendumov, ki so jih predlagale koalicijske stranke z Resnico. Predlogom za razpis posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, so zeleno luč prižgali že pristojni odbori. O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo, kot kaže, volivci izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Kosi: Migracijske in demografske razmere so se spremenile
Državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, imajo pravico sodelovati na volitvah od leta 2002. "Do danes so se migracijske in demografske razmere v Republiki Sloveniji bistveno spremenile. Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve. Zaradi teh spremenjenih okoliščin se po več kot dve desetletji upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo pravica do političnega odločanja na lokalni ravni pri državljanih tretjih držav še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo Republike Slovenije oziroma državljanstvo drugih držav Evropske unije, kjer volilna pravica izhaja iz prava Evropske unije," razlog za referendum o odvzemu volilne pravice tujcem, pojasnjuje Andrej Kosi iz SDS.
Referendumsko vprašanje bi se glasilo: Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav?
Zakaj posvetovalni referendum, če je zakon že sprejet?
Državni zbor je Zakon o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim predvideva odpravo aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, že sprejel. Kljub temu predlagatelji na to temo ne predlagajo zakonodajnega, pač pa posvetovalni referendum. "S sprejetjem posameznega zakona Državni zbor ne izčrpa svoje zakonodajne pristojnosti na področju, ki ga zakon ureja. Zakonsko ureditev lahko v okviru Ustave, prava Evropske unije in drugih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v prihodnje ponovno spremeni, dopolni in nadomesti z drugačno ureditvijo. Predlagatelji zato menimo, da sprejetje konkretnega zakona junija 2026 in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da Državni zbor v okviru svoje zakonodajne pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivk in volivcev glede prihodnje ureditve tega področja," razlaga Kosi. Z njegovim stališčem se strinja tudi vlada, je potrdil državni sekretar Rok Šimec.
"To je čisti cinizem, posmeh ljudem!"
"Bizarno je, do katere točke smo prišli. V tem mandatu smo očitno priča situaciji, ko je treba znova in znova preverjati, ali besede v zakonih sploh še pomenijo to, kar naj bi pomenile. Danes moramo preveriti nekaj povsem preprostega, kaj pomeni beseda, preden. Skratka, osnove slovenščine. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 28. členu jasno določa, navajam: "Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju." Torej preden in ne potem ne takrat, ko je parlament že odločil, in ne kot ponovljeno politično glasovanje o lastni odločitvi. Preden in prav to je jedro današnje razprave," pa opozarja Nataša Sukič iz Levice.
O tem vprašanju je ta parlament torej že odločil. Zakonodajni postopek je s tem zaključen, zakon je sprejet in s tem se vloga parlamenta konča. Nato so na vrsti ljudje. Nato je na vrsti postopek ljudske iniciative, ki je pred vrati in začenja zbiranje podpisov. Ista koalicija pa zdaj predlaga še posvetovalni referendum o istem vprašanju, o vprašanju, ki ga je sama zakonsko zapečatila že meseca junija. To je čisti cinizem, posmeh ljudem in neposreden napad na neposredno demokracijo," je ostra Sukič. "To je zloraba demokratičnih institutov proti demokraciji sami. Če bi koalicijo res zanimalo mnenje ljudi, bi jih to vprašala, preden je zakon sprejela. Ker pa izid posvetovalnega referenduma po 29. členu ZRLI za Državni zbor sploh niti ni zavezujoč, se zastavlja še dodatno ključno vprašanje, kakšen je sploh pravni učinek tega referenduma. Praktično nikakršen, nič, goli nič, ni ga".
"Ker se eden piše Müller, drugi pa Petrović, a zato?"
V Levici odvzemu pravice glasovanja na lokalnih volitvah nasprotujejo. "Kajti ljudje, o katerih govorimo niso nek abstrakten problem tujcev, govorimo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, o ljudeh, ki so tukaj pet let ali več, tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom. In zdaj naj bi nekdo iz Maribora, ki ima nemško državljanstvo, imel večjo politično pravico soodločanja o mariborskem vrtcu, javnem prometu ali stanovanjski politiki kot njegov sosed s srbskim državljanstvom? In ne le to, nemški državljan sploh ne potrebuje stalnega prebivališča, da lahko voli. Srbski državljan, ki pa ima stalno prebivališče, ki ga pridobi šele po petih letih bivanja pri nas, in je več kot četrt stoletja nemoteno volil na lokalni ravni, pa te pravice po novem ne bi imel več. Zakaj? Ker se eden piše Müller, drugi pa Petrović?" pravi Sukič.
Kot problematična ocenjuje retoriko, s katero se ta odvzem pravic utemeljuje. "Poslušali smo trditve, da tujci množično vplivajo na izide volitev, da jih kandidati organizirano vozijo na volišča in da je denimo v Kranju takšnih volivcev kar 6 tisoč. Toda ko pogledamo uradne podatke, se te neresnice sesujejo kot hišica iz kart. V Kranju je bilo med tujci skupaj 3792 volilnih upravičencev, na zadnjih lokalnih volitvah pa jih je glasovalo natanko 324. Na ravni celotne Slovenije je glasovalo 7 354 državljanov tretjih držav. To je pičlih 0,84 odstotka. Niti en odstotek. Iz tega ustvarjati skrito politično vojsko, ki naj bi krojila slovenske lokalne volitve, je skrajno manipulativna politična propaganda."
Posvetovalni in zakonodajni referendum o isti temi?
Opozicijske stranke ne izključujejo možnosti ustavne presoje glede izvedbe posvetovalnega referenduma glede zakona, ki ga je parlament že sprejel. 1. septembra se bo začelo tudi zbiranje 40 tisoč podpisov za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, ki tujcem iz tretjih držav jemlje pravico glasovanja na lokalnih volitvah.
"Zakon o lokalnih volitvah je bil že sprejet. Opozicija je zbrala podpise za zakonodajni referendum o tem zakonu. Zakonodajni referendum je po svoji naravi naknadni, zavrnilni referendum. Volivci odločajo o povsem konkretnem vprašanju, ali naj že sprejeti zakon začne veljati ali ne. Če so izpolnjeni ustavni pogoji za njegovo zavrnitev, zakon ne začne veljati. Naš predlog pa je drugačen. Koalicija skupaj s Poslansko skupino Resnica predlaga posvetovalni referendum. Pri njem ljudje ne sprašujemo samo, ali podpirajo ali zavračajo posamezen že sprejet zakon. Sprašujemo jih o širšem načelnem vprašanju, kako naj bo področje volilne pravice tujcev urejeno v prihodnje. To razlikovanje je bistveno." pravni položaj razlaga vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot.
Kokot: O izvolitvi župana lahko odloči nekaj deset ljudi
Opozarja tudi na vprašanje vzajemnosti. "Slovenski državljan, ki se preseli v številne države zunaj Evropske unije zgolj s stalnim prebivališčem, tam ne pridobi avtomatično pravice odločati na njihovih lokalnih volitvah. Zato je legitimno vprašanje, ali mora Slovenija državljanom tretjih držav zagotavljati politično pravico, ki je naši državljani v njihovih državah pogosto nimajo. Obstaja pa še en praktičen vidik. Slovenija ima veliko majhnih občin, v nekaterih lahko o izvolitvi župana ali v enem mandatu v občinskem svetu odloči le nekaj deset glasov. Zato mora biti volilna zakonodaja še posebej premišljena in mora preprečevati možnost, da bi se volilno telo pred posameznimi volitvami umetno spreminjalo z organiziranimi prijavami prebivališč ali drugimi postopki, katerih namen bi bil vplivati na sam volilni rezultat," pravi Kokot.
"Referendum ne sme postati priročno sredstvo političnega odvračanja pozornosti, del volilne scenografije ali način, kako parlamentarna večina ustvarja videz dialoga z ljudmi, potem ko je stik z njimi že izgubila," pa pravi Dušan Vujanovič iz Svobode. "Trije posvetovalni referendumi, ki jih vladajoče stranke predlagajo za isti dan, imajo po naši oceni namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o tako imenovani politični policiji, ki ga ni zahtevala nobena poslanska skupina, temveč več kot 40000 volivk in volivcev."
Več sledi ...
Od kdaj pa se falirana veterinarka spozna na politiko,še na pse se ni.