Kdaj bodo letos v vašem rastlinjaku dozorele banane?
Zorijo čez vse leto. Banana pri zorenju ne pozna letnega časa, ker prihaja iz tropskih gozdov, kjer je 365 dni praktično enakih; ima 12 ur noči in 12 dni sonca. Če zadostiš tem pogojem, nima sezone. Pridelamo jih med 50 in 60 kilogramov, razdelimo pa obiskovalcem in delavcem.
Pa so boljše kot tiste, ki jih kupimo v trgovini?
Ja, če ne drugega so dozorele na drevesu oziroma na palmi. Ne zorijo torej s pomočjo različnih pospeševalcev v kontejnerjih ali pa v skladiščih slovensko-črnogorskih uvoznikov v Luki Koper.
Raste v njem še kakšna eksotična rastlina?
V tropskem vrtu, kjer imamo banane, raste tudi papaja. Posebnost v tem delu sveta je recimo to, da nam je rodila monstera. To je rastlina, ki se jo gotovo spomnijo vse naše mame in babice. Gre za eno prvih zelenih lončnic, ki je 30 oziroma 40 let v vsaki drugi dnevni sobi, pri nas je začela roditi. Ima zelo zanimiv in užite plod. V zmrzovalnik smo jih doslej spravili okoli pet kilogramov. Z enim znanim slovenskih kuharjem bomo zato v prihodnje pripravili tudi eno kuharsko akcijo. Imamo pa tudi kavo, poper, karambolo …
Vaša osnovna dejavnost je sicer vzrejanje orhidej. Zakaj orhideje, zakaj ne vrtnice?
Dobro vprašanje. Najprej, s poslovnim partnerjem imava te rastline rada, poleg tega je bil pred 12 leti, ko se je ta poslovna ideja rodila, bil to ekonomsko zelo zanimiv proizvod. In je še vedno.
Ja, dejansko orhideja izvira prav s Tajske, Indonezije, Malezije, … Če se malce pošalim, tam raste kot plevel, veliko jih sicer tudi gojijo. Za nas pa je dobro, da cvet zelo slabo prenaša transport. Letalski prevoz je drag, ladijskega pa ne preživi, ker traja 50 dni. Prav geografska lokacija Prekmurja je glavna strateška prednost pred konkurenco. Kot rečeno, orhideja za rast rabi tropske pogoje. Da ustvarimo tako okolje, je treba veliko ogrevanja. Mi pa rastlinjake ogrevamo z geotermalno energijo, kar je naša velika konkurenčna prednost.
Kako ta postopek pravzaprav poteka? Kako pridobivate termalno vodo? Z njo ogrevate prostor ali jo uporabljate tudi z zalivanje?
Naše podjetje se imenuje Ocean Orchids. Zakaj beseda ocean? Ker je bilo pred nekaj milijoni let na tem območju panonsko morje. Del morja je poniknil, mi pa to vodo zdaj pridobivamo z izvrtano geotermalno vrtino, iz globine 1.582 metrov. Ko je vrtina enkrat narejena, je pridobivanje vode enostavno. Gre za izvir, voda sama teče na površje, mi pa z opremo, ki jo imamo nadzorujemo preliv. Vodi odvzamemo samo energijo. Kvalitativno, kvantitativno ali kemično je ne spreminjamo. Z vodo ne zalivamo, je ne gnojimo, je ne stekleničimo. Fizično je praktično ne uporabljamo.
Za namakanje uporabljamo izključno deževnico. Objekt je velik štiri hektarje, nagnjen je v eno smer, ves dež, ki pade nanj, se zbira v osem tisoč kubičnih metrov veliki laguni. To deževnico nato črpamo nazaj na streho, ker orhideje zalivamo z vrha rastlinjaka. Razlika je le ta, da zdaj dežuje takrat, ko mi to želimo.
Pa so pri pridobivanju geotermalne energije kakšne regulatorne omejitve?
Država zadnjih deset let ni podeljevala koncesij – tu gre kritika vsem dosedanjim vladam in okoljskim ministrom. Zdaj se ta zadeva ureja ad hoc zaradi neke odločbe, ki jo je računsko sodišče podalo ministrstvu za okolje pred kakšnim letom. Slišimo, da bo rešitev zaradi koncesij, ki jih bo treba plačevati, za nas finančno zelo velik zalogaj.
Ima ogrevanje z geotermalno energijo kakšne slabosti?
Jaz vidim samo prednosti, ker je zelo poceni. Toda, če bo vlada zdaj naredila kakšno neumnost, lahko to pomeni katastrofo. Upam, da ne. Poleg tega imamo prav zaradi načina proizvodnje praktično nični ogljični odtis. V primerjavi z našo konkurenco z Nizozemske je naš okoljski CO2 odtis na okolje le tri odstoten.
Če razvoj države temelji na zeleni energiji in glede na to, da ima Slovenija veliko geotermalne energije, bi bilo smiselno, da država to podpira. Banalen primer so recimo sončne elektrarne. Če jo imate doma in proizvajate zeleno energijo, vam država za to podeli subvencijo. Mi rastlinjake ogrevamo z geotermalno energijo. Mi bi lahko za to porabili več sto tisoč kubikov plina, pa jih ne, in bomo zdaj za to zeleno energijo morali plačati. Treba je poiskati zdravo mero logike.
Kapaciteto imamo dva milijona, v proizvodnji smo to številko dosegli lani, v prodaji jo bomo letos. Za vsakega Slovenca ena.
Jih pa večino izvozite …
Prek 60 odstotkov jih izvozimo, ja.
Pa se vaše rože v čem razlikujejo od tistih, ki jih prodaja konkurenca?
Glede na to, da so proizvedene v lokalnem okolju, so boljše kvalitete oziroma stabilnejše pri potrošniku. Prej sem omenjal logistiko. Pot od nas do Ljubljane je dve uri, iz Amsterdama pa dvajset. Če slovenski kupec pri nas zjutraj odda naročilo, bomo mi v tekočem dnevu izdelek dostavili v skladišče in bo naslednji dan že na polici. Če ta kupec isto robo naroči na Nizozemskem, bi bili izdelki na polici četrti dan.
Toda vi tudi večino rož izvozite …
Ja, ampak mi se osredotočamo na trg znotraj radija 500 kilometrov, to je okoli osem ur vožnje. Smo pa res prisotni tudi v Romuniji in Bolgariji. A od nas do tja je tisoč kilometrov, iz Amsterdama pa 2.500 kilometrov. V regiji konkurence nimamo, več kot 80 odstotkov jo je na Nizozemskem.
Eno leto. Kupimo sadiko, jo posadimo in čez eno leto prodamo.
Ali na tem področju obstajajo kakšni trendi?
Seveda, so zelo pomembna stvar in jih spremljamo. Največ se proda bele in roza. Veliko je odvisno od države, v nekaterih kupujejo takšne z velikimi cvetovi, drugje imajo radi visoko rastlino, v tretji državi pa morajo biti cvetovi rdeči.
Slovenski trg je recimo tak, da vedno išče nekaj novega. Prodajajo se vse mogoče barve. Za primerjavo, Italijani hočejo veliko rastlino z belim cvetom, tam prodamo 70 odstotkov takšnih orhidej.
Obstaja v tem poslu razvoj?
Absolutno. Je ključnega pomena, predvsem gre za razvoj sort. Tukaj se lahko naveževa na trende. Mi smo v nenehnem iskanju neke nove, lepe stvari. Trenutno iščemo oranžno in zlato barvo. Zanima nas vse, kar je nekaj ekstra, da bi privabili še več potrošnikov.
V tem trenutku lahko izvajamo raziskave in razvoj le v smislu odbire sort. To pomeni, da testiramo določeno količino sort z vsega sveta in se potem odločamo katere bomo imeli v proizvodnji. V preteklosti smo celo že imeli gradbeno dovoljenje za gradnjo laboratorija, ki je na tem področju potreben za resen razvoj, a ideje potem nismo uresničili. Predvsem smo imeli bile težave pri pridobivanju dolgoročnih posojil.
Zdi se, da ima Prekmurje kot regija v javnosti precej negativno konotacijo. V mislih imam odpuščanja, visoko brezposelnost, težave Mure in ostalih podjetij … Kako na regijo z vidika posla gledate vi?
Prekmurje vidim kot regijo izjemnih priložnosti. V obzir je treba vzeti njene naravne potenciale. Imamo geotermalno energija, ki bi jo morali še bolj izkoristiti in na tem graditi razvoj regije. Izpostavil bi tudi kmetijstvo. Pšenica, paradižnik, kumare, zelje, … vse to prihaja od tam, a to nikoli ni bilo zapisano v razvojno paradigmo Slovenije. Tu je tudi turizem – imamo največ term, lokacija za to je idealna. V zadnjih letih se malce ukvarjam tudi s kolesarstvom in Prekmurje je za to idealno. Ko se je zgradila avtocesta, so se magistralne in lokalne ceste tako sprostile, da se nas lahko, če malce karikiram, vštric šest vozi. Pa še kaj bi se našlo. Po vrh vsega pa je treba izpostaviti dejstvo, da tu živi izjemno delaven narod. Prekmurci smo navajeni delati. Mi recimo nikoli nismo imeli težav izobraziti nekoga iz kmetijstva za vzgajanje orhidej.
Kakšen pa je vaš kader. So denimo nekdanje Murine šivilje primeren kader za vaše podjetje?
Zaposlene imamo tri oziroma štiri nekdanje Muraše. S prekvalifikacijo seveda ni bilo težav, saj jih je večina navajena delati z zemljo. Vseh zaposlenih je 40, deset jih je z višjo oziroma visoko izobrazbo, nekaj s srednjo šolo, nekaj je kvalificiranih delavcev. V osnovi smo delovno intenzivna panoga, zato rabimo hitre in spretne roke.
Koliko je povprečna plača?
Bruto znaša 1.550 evrov.
Kakšni pa so prihodki in kakšna rast?
Lani smo v primerjavi z letom prej zrasli za 40 odstotkov, tudi letos bomo zabeležili rast za okoli 20 do 25 odstotkov glede na leto 2014. To je predvsem na račun obsega proizvodnje. Leta 2012 smo se namreč razširili in nato zašli v težave s trgovci z denarjem. Bankirji so nam zaprli pipico in zgodilo se je, da nismo uspeli obnavljati zalog orhidej. Zato se nam je objekt izpraznil in trajalo je osem mesecev, da smo bankam dopovedali, da če danes ne bomo sadili, čez 365 dni ne bomo mogli nič prodajati. Ko so to vendarle dojeli, smo konec 2013 spet začeli saditi.
Zaradi vseh teh peripetij smo leta 2013 prodali le 700 tisoč komadov, lani smo jih 1,5 milijona, letos bomo dosegli številko dva milijona. Padli smo v nemilost bankirjev.
Mi delamo v kmetijski panogi. Pšenico recimo seješ enkrat letno in žanješ enkrat letno. Ne more se posla s pšenico financirati s polletnim posojilom, če moraš počakati 12 mesecev, da dozori. Investicije v rastlinjak, ki ima amortizacijo vsaj 30 let, ni mogoče financirati s petletnim ali celo kratkoročnim kreditom.
Mi vsak teden prodamo 40 tisoč komadov, vsak teden 40 tisoč sadik kupimo. Rastline so v našem rastlinjaku stare od enega tedna do 52 tednov. To pomeni, da mora biti tudi proizvodnja dolgoročno financirana. A od leta 2008 dalje je bilo to bankirjem nemogoče dopovedati.
Pred dvema letoma, ko smo zašli v težave, nas je dokapitaliziral partner z Nizozemske, da smo si opomogli. Skratka, šli smo skozi veliko kalvarijo, da smo danes tu kjer smo in mislim, da je te kalvarije konec. Toda pri trgovcih z novci nikoli ne veš …
Mikala vas je tudi politika. Pred štirimi leti ste kandidirali na listi Zorana Jankovića. Kako to?
Trdim, da lahko neko stvar kritiziraš šele po tem, ko jo preizkusiš. Izkušnja je bila dobra in slaba. Predvsem sem videl, kako zgodba poteka v ozadju. Moja želja je bila, da bi dali Prekmurju tistih nekaj razvojnih paradigem, o katerih sem prej govoril in ki jih v tem trenutku še vedno ni.
Bi se na Jankovićevo vabilo še enkrat odzvali, če bi vas povabil?
Ne.
david.jug@zurnal24.si
no, gospod lepo pove, da našim bankirjem svojega načrta financiranja ni mogel dopovedati !!!verjamem.ss%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% !tako se obnašajo do gospodarstva še dandanes ! prej bi razumele opice !
Kdaj pa naše vlade NISO delale neumnosti? Omenjenemu gospodu in njegovemu podjetju pa seveda vse dobro.
Še več takšnih, neumne birokrate pa pred zid!