Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo 33.939 prebivalcev, iz nje pa se jih je odselilo 22.411. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za pet odstotkov, število odselitev pa povečalo za sedem odstotkov. Selitveni prirast je upadel za 21 odstotkov, saj se je priselilo 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4031 oz. devet odstotkov več kot v letu 2022, odselilo pa 5627 oz. 12 odstotkov več. Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 25. leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine - v Slovenijo se jih je priselilo 6000 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija (20 odstotkov) in Avstrija (18 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Kar 40 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov pa se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, pogosto so prišli še s Kosova, iz Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.
Dobra petina odseljenih državljanov Slovenije je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Hrvaška in Švica.
Notranjih selitev je bilo medtem manj, kažejo statistični podatki. Lani je bil registriranih 110.720 sprememb naselja prebivališča znotraj države, kar je 16 odstotkov manj kot leto prej. Od prebivalcev, ki so prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je 81 odstotkov preselilo v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 88.000 državljanov Slovenije in 23.000 tujih državljanov. Skoraj polovica med njimi je bila starih med 20 in 39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo štiri odstotke prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med njimi se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.
dezurni@styria-media.si
Kakšna ironija… podjetja pa v Bosno!
Če ti podatki držijo to pomeni, da je potem 1/2 priseljenih kosovarjev v Sloveniji na črno!
Sedaj lahko čakamo, da bodo Bosanci zahtevali več pravic kot jim pripada! Bosanščina kot uradni jezik! Pa svoje šole! Po letu 2059 bo Slovenija enklava sipterjev, Bosancev in srbinov! Da ne pozabim na Hrčke. To je začetek konca slovenske države,… ...prikaži več ki lahko preživi kot unitarna država, kar nam je omogočilo osamosvojitev!