Po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je bolniški stalež med 3,2 % in 3,5 % optimalen ter ga brez škodljivih učinkov ni moč še naprej zniževati. Pri nas smo daleč od tega, saj znaša okrog pet odstotkov. "Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu ni približala predvsem zaradi ureditve s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža," menijo na ZZZS.
Po njihovih podatkih, ki sicer na ravni države in EU niso uradni, delež izgubljenih delovnih dni v breme zavoda in delodajalcev skupaj dolgoročno pri nas izkazuje naraščajoč trend. V zadnjih treh letih je v Sloveniji stopnja bolniškega staleža, ki zajema skupni odstotek izgubljenih delovnih dni, že presegla 5 %.
To nas uvršča v družbo držav z najvišjimi stopnjami bolniškega staleža, kamor sodijo še Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 %) ter nas oddaljuje od držav z bistveno nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 %).
Visok odstotek je presenetljiv predvsem z vidika, da se je pred letom 2016 Slovenija nahajala nekje na sredini in je bila po omenjenem podatku s 3,5 in 4,0 odstotki skoraj primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo.
Zaradi odsotnosti uradnih podatkov na ravni EU ali OECD so navedeni podatki o stopnjah absentizma v državah EU iz posrednih virov sicer manj zanesljivi, predvsem zaradi možnih razlik v metodologiji spremljanja tega pojava. Ne glede na to pa tudi ti podatki izkazujejo pomembne razlike med posameznimi državami, ki so predvsem posledica različnih ureditev.
Generalno gledano so glavni razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.
Učinkovit ukrep tudi reden nadzor
Po mnenju ZZZS mora biti cilj in rdeča nit prihodnjih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Na ZZZS menijo, da bi bilo ključno vzpostaviti ustrezne sistemske spremembe veljavne ureditve, ki bo skladno z dobrimi praksami v Evropi spodbujala delavce k čimprejšnji vrnitvi na delovno mesto. "Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev," menijo na zavodu.
Po njihovem mnenju je rešitev na tem področju ureditev in izvajanje individualnih načrtov medicinske rehabilitacije. Te bi morali sprejeti najkasneje v 3 do 6 mesecih staleža, poleg tega bi morala vključevati ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela. Na ZZZS še menijo, da bi bilo na tem področju smiselno imeti ustreznejše in atraktivnejše postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije.
Učinkovit ukrep za obvladovanje zdravstvenega absentizma je tudi izvajanje rednih nadzorov. V letu 2023 so jih nadzorniki ZZZS opravili 4.466 in v 249 primerih ugotovili kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela – kršitve so ugotovili v 5,6 odstotka vseh pregledov. Število kršitev se je tako v primerjavi z letom poprej znižalo za 0,3 odstotne točke.
Petim odvzeli nadomestilo
Imenovani zdravniki ZZZS so zaradi ugotovljenih kršitev v 136 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 44 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 24 primerih pa so zadevo odstopili oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Od tega je bila odločba o odvzemu bolniškega nadomestila izdana v 5 primerih.
Mnogi delodajalci očitno menijo, da so nadzori zelo učinkoviti in so za nadzorovanje zaposlenih najeli zasebne detektive. V primeru daljše bolniške gre namreč prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca in tudi po tem času lahko nadzore izvajajo delodajalci.
Porast bolniških ob petkih in praznikih
Ta trend je po opažanju zasebnega detektiva Aleša Ažmana aktualen zlasti po pandemiji covida-19, ko so se ljudje navadili, da lahko bolniški stalež odprejo kar preko klica z osebnim zdravnikom oz. poslane elektronske pošte. "Osebni zdravniki so postali servis za odpiranje in zapiranje bolniških. Opažam, da se je marsikdo razvadil in se mu ne da hoditi v službo. Opazen porast bolniških se zgodi predvsem ob petkih in praznikih. Takrat ogromno ljudi dan vnaprej javi, da so 'čudežno' zboleli. Točno se vidi, da to ne drži. Nekateri že celo v petek javijo, da bodo v ponedeljek v službi manjkali, ker jih bo v ponedeljek bolela glava," razlaga Ažman, ki ima tovrstnih primerov vsaj deset na mesec, odvisno sicer od posameznega meseca in števila praznikov v tem času.
S partnerko Matejo sta dva izmed 96 licenciranih zasebnih detektivov pri nas. Poleg drugih razlogov, ki na prošnjo strank zahtevajo njuno pozornost in ki smo jih podrobneje predstavili v tem prispevku, je ena od njunih zadolžitev tudi kontrola na domu v času bolniške in nadzor dalj časa trajajočih bolniških staležev.
Prav na področju daljših bolniških odsotnosti opažata največ kršitev. V času pandemije ga je najela šefica podjetja, ki je iz Nemčije prejelo večje naročilo. Šef proizvodnje je v tem času odšel na bolniško. Tri tedne so ga vsakodnevno opazovali in odkrili, da v tem času vodi štiri gradbišča.
Omeni, da takih primerov v Sloveniji še zdaleč ni malo. To mu je v pogovoru potrdila celo članica komisije za podaljšanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Teh naj bi bilo upravičenih le 10 odstotkov. Sogovornik na tem mestu navede možno rešitev: "Detektivov je v Sloveniji več kot dovolj, da bi nas država lahko najela za preverjanje dolgotrajnih bolniških. Na ta račun bi lahko privarčevali milijone. To pomeni, da bi vsi zdravstveni delavci lahko imeli idealne plače. Sogovornica pa mi je takrat dejala, da za to ni politične volje. Žal imamo sistem, ki podpira zlorabo bolniških na škodo delodajalcev," se spominja sogovornik.
Ciljani nadzori, ki jih redno izvaja ZZZS, ko gre za bolniško nadomestilo v breme ZZZS, npr. tudi na podlagi prijav, tega naj ne bi potrjevali. Na ZZZS so nam na vprašanje, ali bi bilo za državo smiselno najeti zasebne detektive, ki bi preverili dolgotrajne bolniške, odgovorili, da se glede tega odloča vsak delodajalec posebej, in sicer odvisno od konkretnih okoliščin.
dezurni@styria-media.si
faliranci in izkoriscevalci delajo medvedjo uslugo resnicno bolnim. klasicna slovenska. bleferjev je dost tako med slovencki, kot cefurji. ostali priseljenci si se ne upajo. pa kosovarji , ki v slovenski sistem pripeljejo hudo bolne. samo nadzor in kazni. kar se… ...prikaži več ne pomeni, da nekoga, ki ima od zdravnika potrdilo., da mora na dprehod, detektiv ocola. diagnoza je pomembna. najboljsi si ps lazni invalidsko upokojeni bleferji. delajo na crno in flancajo solato
Ko imajo delavci delodajalca, ki jim v obraz reče, da minimalna plača ni njihova pravica, ampak je odvisno od njegove volje ali jim jo da ali pa ne da, sam pa si na račun njihovih plač redno nabavlja najnovejši model… ...prikaži več avtomobila ekstra klase, potem je tudi pravica njegovih delavcev, da poizkušajo kaj služiti na račun zlorabe bolniške! In ko bo samoreklamirani detektiv naletel na delavca, ki bo imel vsega vrh glave, se mu zna zgoditi, da bo v nadaljnjem življenju komuniciral le še v C duru...
Casi ko je bila pripadnost firmi vrlina so mimo.kolko das tolko dobis.povecanje produktivnosti na racun ljudi ne pa na racun izboljsav so mimo.bol sponas vec je ba bolniski .kje je racunica.vprasajte sesoka in podobne