Brez študentskega dela bi po raziskavi iz leta 2020 težko preživelo skoraj tri četrtine študentov, a kršitev na tem področju je veliko. Kar tri četrtine vseh tistih, ki so opravljali študentsko delo, se je že srečalo s kršitvami. Za nekaj pojasnil, katere kršitve so najpogostejše in kako ukrepati, smo prosili sindikat Mladi plus.
Kako vidite trenutno stanje na trgu študentskih del? Sploh lahko še govorimo o študentskem delu, ali gre večinoma za prikrita delovna razmerja?
Narava študentskega dela se je v zadnjih letih, še posebej pa po pandemiji, spremenila. Študentje iščejo dela, ki so povezana z njihovimi smermi študija. Študentsko delo pa še vedno ostaja socialni korektiv.
Kaj svetujete študentom, ki se znajdejo v prikritem delovnem razmerju in so jim kršene pravice?
Študentom, ki menijo, da so v prikritem delovnem razmerju, svetujemo sodno varstvo za ugotavljanje elementov delovnega razmerja. Žal se študentje na nas velikokrat obrnejo prepozno, ko rok za vložitev sodnega varstva že poteče.
Treba je omeniti, da je v Sloveniji možno tudi redno študirati in biti hkrati zaposlen. Pri tem študentske bonitete, kot so pravica do bivanja v študentskem domu, študentski boni in subvencionirana študentska mesečna vozovnica, zamenjajo delavske pravice, na primer povračilo stroškov v zvezi z delom, regres, dopust in bolniška.
Študenti se pogosto znajdejo v podrejenem položaju. Katere kršitve se vam zdijo najbolj sporne?
Delavke in delavci so vedno v podrejenem položaju, ne glede na obliko dela, ki jo opravljajo. Pri študentskem delu, kjer gre še toliko bolj za prekarno obliko dela, je zato zelo zaskrbljujoč sledeč podatek. Kar 75 odstotkov tistih, ki ga opravljajo, se namreč že srečalo s kršitvami. Velik problem je nadomeščanje rednih zaposlitev in seveda delo na črno. To delodajalci skrijejo v t. i. brezplačno uvajanje, za katero nimajo nikakršne pravne podlage.
Moramo omeniti tudi prejemanje plačila mimo študentske napotnice. Lani smo reševali več primerov, ko je delodajalec plačo nekaj mesecev izplačeval na roke, potem pa študentu enostavno ni želel več plačati za opravljeno delo. Pogosti kršitvi sta prav tako premajhno plačilo in neplačane nadure.
Še ena izmed negativnih strani študentskega dela je prav tako možnost odpustitve brez kakršnega koli razloga. Kaj lahko študenti naredijo v tem primeru?
Pri študentskem delu ne gre za t. i. odpustitev, saj študentsko delo ni zaposlitev. Zaposlitev prinaša delavske in socialne pravice, ki pa jih prekarne oblike dela nimajo. Zato pri študentskem delu odpovednega roka ni. Hkrati se je treba zavedati, da študent ali študentka lahko stori popolnoma enako. Ker gre za tako zelo fleksibilno obliko dela, lahko obe stranki brez predhodnega opozorila delo kadarkoli prekineta. Mladi se na nas obrnejo, če prekinitvi sodelovanja ne sledi plačilo za opravljeno delo, ali pa če pride do spora.
Se po vaših izkušnjah pogosto zgodi, da se uprejo delodajalcem, ali raje molčijo?
Uprejo se le redki, o kršitvah pa jih je pripravljeni govoriti več. K temu je mlade verjetno spodbudil tudi Instagram profil Delozlom. Vsekakor je to pereč problem, da mladi kršitev ne prijavljajo ustreznim institucijam. Bodisi ker kršitev ne prepoznajo, bodisi ker menijo, da s tem ne bodo rešili problema, bodisi teh institucij sploh ne poznajo.
So po vašem mnenju študenti dovolj poučeni o svojih delavskih in drugih pravicah?
Iz raziskav, ki jih na Sindikatu Mladi plus redno opravljamo, je razvidno, da so študentke in študenti slabo poučeni o pravicah, ki jih imajo pri študentskem delu. Pogostokrat niti ne vedo, da se jim je zgodila kršitev, ali pa jo celo minimalizirajo v smislu, 'saj ni nič kaj takega'.
Kje, menite, tiči razlog za slabo informiranost?
S študentskim delom se mladi pogostokrat srečajo že ob koncu srednje šole, ko študentsko delo opravljajo med poletnimi počitnicami. Do takrat izkušenj s trgom dela nimajo, zato kršitev niti ne morejo prepoznati.
Več bi na tem področju morale narediti uradne institucije; tako izobraževalne kot tudi Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za delo in Inšpektorat RS za delo, ki bi lahko spodbujali programe izobraževanja mladih na tem področju ali izvajali kampanje za ozaveščanje delavk in delavcev o njihovih pravicah.
So študenti po vašem mnenju dovolj zaščiteni?
Vsekakor bi bilo nujno povečanje inšpekcijskega nadzora pri vseh oblikah dela, ne samo pri študentskem delu. Delovnih inšpektorjev je še vedno premalo, zato je nadzora premalo, preverjanje kršitev pa je dolgotrajno. Prav tako bi se lahko izboljšali mehanizmi za zagotavljanje plačila za opravljeno delo. Pri študentskem delu je najbolj problematično to, da je samo delodajalec tisti, ki poroča obseg opravljenega dela. In če ta obračuna manj ur, študenti nimajo pravih mehanizmov, s katerimi bi opozorili na kršitev, da jim delodajalec ni obračunal vseh ur, in da bi zahtevali plačilo za vse ure.
Kako pa vidite trenutno minimalno urno postavko, če upoštevamo vse višje življenjske stroške?
Višina minimalne urne postavke za študentsko delo se usklajuje skupaj z višino minimalne plače v Sloveniji. Na Sindikatu Mladi plus smo se borili za tako ureditev, saj se s tem zagotavlja večja enotnost plačila in se študente ne izrablja kot poceni delovno. Vsekakor pa menimo, da bi se morale vse plače povišati; tako minimalne plače kot tudi plačila pri študentskem delu. V luči trenutne inflacije in rasti življenjskih stroškov, je vedno več tistih, ki se s svojim delom sploh ne morejo več preživljati. Vendar pa bi tu študentom morale biti v pomoč tudi štipendije in finančne pomoči, saj je njihova glavna naloga, da se posvečajo študiju, ne pa, da se morajo že v času izobraževanja hkrati sami preživljati z delom.
študentsko delo.. to so ljudje ki se učijo za poklice in se .. učijo.. zdej .. če ne vejo za svoje pravice ( pa tudi obveznosti ), se mi zdi da se bolj slabo učijo.... znanje , ki ga imaš… ...prikaži več in roke in glava, ki jo daš, to moraš cenit. razen če nimaš kaj dat, no potem pa tiho bodi in vzem kar ti podarijo.