Slovenija
7553 ogledov

Toliko je stala operacija reševanja bank

razno 08.05.13. denar, euro, stetje, bankovci, A bank employee counts Euro notes zurnal24.si
Pred dobrimi petimi leti in pol, decembra 2013, se je v nekaj tednih odvila največja javnofinančna operacija v zgodovini Slovenije, operacija reševanja bank.

Država je za reševanje bank namenila skoraj štiri milijarde evrov, točneje 3905 milijonov evrov. To je skoraj pol proračunskih prihodkov (45 odstotkov) in enajst odstotkov celotnega BDP v tem letu, torej vsega, kar se je v tem letu ustvarilo v Sloveniji.

Skoraj šest let po tej operaciji smo preverili, koliko je dejansko stala in ali je bilanca res tako pozitivna, kot trdijo. Glede na to, kaj je bil cilj, je bila operacija uspešna, saj smo banke rešili, ljudje niso panično dvigovali svojega denarja in banke niso propadle. A kakšen bo finančni izkupiček za davkoplačevalce?

SDH je ob prodaji Abanke ocenil, "da bodo navedeni prilivi presegli vrednost omenjenih ukrepov, ki so bili potrjeni z odločbo Evropske komisije", po prodaji večinskega deleža NLB pa, da "bo vložek države v banko v višini 1.551 milijonov evrov v celoti povrnjen".

Naši izračuni (več o predpostavkah v nadaljevanju) kažejo, da je bilo (pred prodajo) najdražje reševanje NKBM, ki bo stalo kar 823 milijonov evrov, reševanje bistveno večje NLB je pred prodajo stalo 651 milijonov evrov, reševanje Abanke in Banke Celje, ki se ji je kasneje pripojila, pa 539 milijonov evrov. Glede na njun majhen delež na trgu je bilo izjemno drago tudi reševanje Factor banke in Probanke, ki bo stalo 404 milijone evrov.

Po naši oceni v ugotavljanje izkupička ni najbolj smiselno šteti kupnin za te banke. Če bi vam denimo zgorelo stanovanje in bi za sanacijo porabili 90 tisoč evrov, od zavarovalnice dobili 40 tisoč evrov in ga nato prodali za 150 tisoč evrov, koliko je bil strošek sanacije? Po naši oceni ste imeli s sanacijo po požaru 50 tisoč evrov stroškov (odštejete lahko morda še razliko v vrednosti zaradi nove opreme), po oceni tistih, ki ocenjujejo uspešnost sanacije bank, pa smo s sanacijo stanovanja po požaru ustvarili sto tisoč evrov plusa. Pozabijo namreč, da smo stanovanje prej imeli, zdaj pa ga pa nimamo več. Enako je z bankami, ki smo jih sicer morali prodati, saj smo tako obljubili Evropski komisiji, da je odobrila državno pomoč.

Ključno razliko so ustvarile dividende, ki jih zaradi hitre prodaje sredi 2015 pri NKBM država ni dobila nič, pri NLB skupaj do prodaje 428 milijonov evrov, pri Abanki pa 179 milijonov evrov. Skupaj je reševanje treh največjih bank, preden smo jih prodali, stalo približno dve milijardi evrov.


Po prodaji NLB v plusu, skupna bilanca minus 315 oziroma minus 719 milijonov

Po prodaji je reševanje NLB celo za 353 milijonov evrov v plusu (upoštevali smo tudi vrednost preostalega deleža države, ki je v banki obdržala četrtino delnic), bi pa bila operacija za 67 milijonov evrov v plusu tudi brez upoštevanja tega deleža. Minus pri Abanki in Banki Celje je 95 milijonov evrov, tudi po prodaji pa globoko v rdečih številkah ostaja NKBM, katerega reševanje je kljub prodaji stalo več kot pol milijarde evrov, natančneje 573 milijonov evrov.

Po prodaji je tako pričakovani neto izkupiček operacije reševanja treh največjih bank 315 milijonov evrov. Primer NKBM dobro kaže na pomen pravega trenutka za prodajo in slabost prodaje v sili. Za manjšo Abanko je država letos dobila 444 milijonov evrov (in skupaj še za 179 milijonov evrov dividend), medtem ko smo NKBM leta 2015 prodali za 250 milijonov evrov.

Če prištejemo še strošek likvidacije Probanke in Factor banke bo strošek reševanja bank približno 719 milijonov evrov.

DUTB v proračun nakazala le 65 milijonov evrov

"S prejetimi prilivi DUTB poplačuje svoje obveznosti do bank. Od ustanovitve je poplačala že skoraj 1,3 milijarde evrov obveznosti, povezanih s prevzetimi terjatvami. Od leta 2013 do konca leta 2018 je DUTB plačala tudi 144,7 milijona evrov za obresti ter 64,5 milijona evrov za državno poroštvo na dolg. Slednji predstavlja prihodek proračuna," so pojasnili. 

Kako smo računali

Operacija reševanja bank je potekala na dveh frontah, najprej smo bankam nakazali denar in jim dali državne obveznice, jih strokovno rečeno dokapitalizirali, potem pa še prenesli slabe kredite in to, kar so podjetja zanje zastavile: delnice, lastniške deleže, nepremičnine …) na Družbo za upravljanje terjatev bank, po domače slabo banko. Za ta zavarovanja je DUTB plačala, kolikor je ocenila, da so vredna (prenosna vrednost) in ne toliko, kot so jih vrednotili na bankah.

Davkoplačevalski vložki so bili denar za dokapitalizacije in stroški za delovanje slabe banke (dve dokapitalizaciji), prihodki pa dividende, kupnine in prihodki od unovčenih zavarovanj, torej prodaj podjetij, deležev, delnic, nepremičnin, ki so bile prenesene na slabo banko. Dokapitalizacij pred letom 2013 nismo upoštevali pri izračunu.

Pri izračunu nismo upoštevali morebitnega stroška izbrisa podrejenih obveznic. Te obveznice v skupni vrednosti okrog pol milijarde evrov so bile v operaciji izbrisane, izbrisani imetniki pa so prepričani, da neupravičeno. Če bodo dobili sodni spor, jim bo morala država plačati odškodnino in zamudne obresti, kar bo občutno podražilo stroške. 

Izkupiček je ocenjen, saj se terjatve ne spremljajo po izvirni banki

Pri podatkih o izkupičku od prenesenih terjatev je precej neznank, saj je slaba banka vse terjatve in vsa zavarovanja dala na isti kup, jih strokovno rečeno konsolidirala, in jih nato ni več spremljala po izvoru. Izkupiček za posamezno banko tako ni znan. Za potrebe tega članka smo skupne prilive slabe banke posameznim bankam pripisali glede na prenosno vrednost njenih terjatev.

Factor banka in Probanka sta na DUTB ob pripojitvi prenesli sredstva, ki jih je DUTB ob prenosu ocenila na realno vrednost. To vrednost, ki je primerljiva prenosni vrednosti prenesenih terjatev, smo prišteli k prenesenim terjatvam teh dveh bank. Sredstev, primerljivih s prvotno prenesenimi terjatvami, je bilo za 382 milijonov evrov, po oceni na realno vrednost pa 67 milijonov manj. 

Povedano po domače, delež terjatev NLB v skupni vrednosti terjatev (in sredstev Probanke in Factor banke), ki so bile prenesene na DUTB, je 32-odstoten, zato smo NLB pripisali tudi 32 odstotkov že realiziranih prilivov in ocenjenega premoženja, ki je še na slabi banki, poleg tega pa enak delež stroškov za delovanje DUTB.

Prav tako ostaja neznanka, po kakšni ceni bo dejansko unovčeno premožnje DUTB, ki še ni bilo prodano, privzeli smo, da bo prodano po ocenjeni vrednosti, če bo po višji, se bodo stroški reševanja bank nekoliko znižali.

Bančna palčka posrkala kar 403 milijone evrov

Faktor banke in Probanke v primerjavi nismo upoštevali, saj sta bili pripojeni DUTB in likvidirani, na DUTB pa prenesena vsa sredstva. Izračun po enakih predpostavkah kot pri največjih treh bankah pa pokaže ogromno luknjo, neto strošek reševanja teh dveh malih bank bi bil kar 404 milijone evrov. Banki sta imeli pred likvidacijo le približno 2,5- (Probanka) oziroma 2,2-odstotni tržni delež. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 8
  • borut08 07:39 30.julij 2019.

    Drzava pokradla in obdarila lopovske elite in gnila druzba se kar strahopetno podpira razne Jansate,Jankovice,Kanglerje,Pahorje itd..in diktatura.

  • borut08 07:36 30.julij 2019.

    Mafijska drzava!

  • Avatar vec
    vec 22:56 29.julij 2019.

    Dejte to objavljat frelkventno, tko kot kardašianke, predvesm pa ob volitvah.