Toliko nas stane poceni bencin

Že od sedmega aprila je cena bencina in dizla en evro. Da maloprodajna cena ne bi padla pod en evro, je vlada takrat dvignila trošarine, cena nafte je namreč zaradi korona krize močno padla. A že od začetka maja vlada, ki se je sredi julija pohvalila, da je cena pogonskih goriv že sto dni en evro, trošarine v glavnem niža. Pri bencinu se jih dvignili le enkrat, pri dizlu pa nekajkrat, a so še vedno bistveno pod majskimi. 

Da cena litra bencina ne bi šla čez evro, je vlada trošarine od maja znižala že za dobrih 14 centov pri litru, kar skupaj z DDV pri vsakem litru prodanega bencina pomeni skoraj 18 centov manj, ki kapnejo v proračun.

V enem letu bomo vozniki prihranili 336 milijonov evrov

Junija je bilo prodanih slabih 43 milijonov litrov bencina. Če bi trošarine ohranili na majski višini, bi država pri bencinu pobrala 8,5 milijona evrov več trošarine in DDV-ja, kar bi na leto lahko prineslo 102 milijona evrov dodatnega denarja, liter bencina pa bi bil dražji za 18 centov in bi namesto evra stal 1,18 evra.

Pri dizlu je bila v začetku maja najvišja trošarina skoraj 47 centov, zdaj je deset centov nižja. Če bi vlada pustila majsko trošarino nespremenjeno in dovolila, da cena preseže evro, bi liter dizla na črpalkah zdaj stal 1,13 centa. Bi pa država glede na julijsko porabo dizla 156 milijonov litrov pobrala za 19,5 milijona evrov več trošarin z DDV-jem. Na letni ravni bi to pomenilo 234 milijonov evrov več.

Ne glede na sezono dopustov in korono poraba ne odstopa bistveno od drugih mesecev, za primerjavo: aprila lani je bilo prodanih 47 milijonov litrov bencina in 160 milijonov litrov dizla.

Seveda nimamo nič proti temu, da je bencin poceni, a medtem ko vlada uvaja nove davke, se je smiselno vprašati, ali ne bi potrebnega denarja vsaj delno raje zbrali z višjimi trošarinami za naftne derivate. Tako na primer v predlogu medijske zakonodaje predlagajo uvedbo prispevka v višini 4,27 evra, ki bi ga za medijski sklad plačevali vsi naročniki kabelske ali IP televizije, s tem pa bi na leto zbrali 25 milijonov evrov.

Druga predlagana novost je nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašal 1,47 odstotka bruto plače. To pri minimalni plači pomeni 11, pri povprečni 22 evrov na mesec, pri plači tri tisoč evrov bruto pa 44 evrov na mesec. Za upokojence bi sedem evrov na mesec prispeval ZPIZ. Tako bi zbrali 360 milijonov evrov na leto.

Ministrstvo: gledamo tudi sosednje države

"Vlada ceno pogonskih goriv evro za liter ohranja z namenom omilitve posledic epidemije Covid-19 na državljane in gospodarstvo ter tako blaži gospodarsko krizo. Na Ministrstvu za finance nenehno spremljamo razmere na trgu naftnih derivatov in pripravljamo ukrepe na področju trošarinske politike. V največji možni meri upoštevamo cilje ekonomske politike, gospodarske razmere, kot tudi konkurenčnost cen v primerjavi s sosednjimi državami," pravijo na ministrstvu za finance in dodajajo, da bodo drobnoprodajne cene še naprej konkurenčne.

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj podobno kot na ministrstvu za finance pravijo, da je ohranjanje nizkih cen naftnih derivatov eden od ukrepov podpore v času covida-19 in dodajajo, da je ta v primerjavi z drugimi finančno relativno majhen.

"Sektor koks in naftni derivati predstavlja približno dva odstotka vmesne porabe slovenskega gospodarstva, zato je potencial vpliva nižjih cen naftnih derivatov na gospodarsko rast precej omejen. Po naših ocenah so trenutne cene dizla, ki na letni ravni predstavlja približno 70 % prodanih naftnih derivatov, le za približno 3 odstotke nižje, kot bi bile ob nespremenjenih trošarinah. Nekoliko večje razlike so sicer pri cenah bencina NMB-95, ki so za okoli 12 odstotkov nižje, kot bi bile brez prilagajanja trošarin, vendar pa je delež tega derivata v strukturi porabe slovenskega gospodarstva precej nižji od dizla, le približno 20- odstoten," pravijo na Umarju, kjer so v primerjavi upoštevali trošarine, ki so bile pred padcem cen nafte zaradi korona krize dolgo časa nespremenjene. 

Kakšen je neto učinek na proračun pa je po njihovih besedah težko oceniti, saj imajo podjetja pravico do povračila razlike med povprečno mesečno trošarino in najnižjo dovoljeno trošarino. "Tako nižje trošarine na eni strani pomenijo nižje javnofinančne prihodke, na drugi strani pa tudi manjše javnofinančne odhodke, ki se nanašajo na vračila trošarin," pojasnjujejo.

janez.zalaznik@zurnal24.si