Študentski domovi navzven predstavljajo idealno študentsko nastanitev, saj so dostopni po ugodnih cenah, prav tako se navadno nahajajo v bližini fakultet. Realnost pa je malo drugačna, saj povpraševanje že nekaj let presega ponudbo, "boj" zanje je tako neizprosen. Prav tako do subvencioniranega bivanja v študentskem domu ni upravičen vsak. Pri obravnavi vloge se namreč upoštevajo oddaljenost od kraja izobraževanja, učni oziroma študijski uspeh in finančni položaj študenta oziroma gospodinjstva, v katerem živi. Od teh kriterijev je tudi odvisno, kako visoko na prednostnem seznamu bo študent.
Mesečni stroški študentskega življenja v Ljubljani po raziskavi Evroštudent:
- 129 evrov za najemnino,
- 111 evrov za hrano,
- 56 evrov za prevoz,
- 27 evrov za komunikacijo (na primer plačevanje telefona),
- 14 evrov za zdravstvene primere, ki jih ne pokriva osnovno zdravstveno zavarovanje,
- 56 evrov za oblačila in preostale življenjske potrebščine,
- skupaj: 393 evrov.
Čeprav se je študijsko leto začelo že 1. oktobra 2022, na svojo sobo čakajo še številni posamezniki. Število prijav na razpis za študentski dom zadnja leta narašča na prav vseh treh univerzah v Sloveniji. Prijave pa se bodo po besedah Študentskih domov Ljubjlana (ŠDL) do leta 2027 še povečevale. Letos so samo v Ljubljani prejeli skoraj 10.000 vlog, razpisanih subvencioniranih ležišč pa je bilo 7026. Do zaključka roka, ki je potekel 16. avgusta 2022, so v ŠDL tako prejeli 2239 vlog več, kot imajo razpisanih subvencioniranih ležišč. "Naj dodamo, da se po novem lahko študentje prijavijo za subvencionirano bivanje tudi med študijskim letom, kar pomeni, da to ni končno število vlog. Po zaključku razpisa smo tako do 12. 1. 2023 prejeli še 367 dodatnih vlog," nadaljujejo na ŠDL.
Posledično to podaljša datum vselitve. Zadnja leta študente z razpisa praviloma vseljujejo še v mesecu maju oz. celo šele v začetku junija. Ravno zaradi tega razloga menijo, da bi domovi v Ljubljani vsekakor potrebovali nove bivalne kapacitete. V Ljubljani bi po njihovem mnenju potrebovali še vsaj 10 % dodatnih ležišč, saj pričakujejo, da se bo študentska populacija iz leta v leto povečevala. Na letni ravni je sicer zavrženih ali zavrnjenih vlog ter ustavljenih postopkov običajno nekaj manj kot 10 %.
Največje pomanjkanje študentskih domov pa je v Slovenskem primorju. Študentski domovi Univerze na Primorskem (UP) razpolagajo s 382 študentskimi posteljami v treh študentskih domovih v lasti univerze, ob tem pa skladno s pogodbo z MIZŠ nameščajo še v dijaško-študentske domove, kjer je na voljo 275 postelj, v zasebne študentske domove s subvencijo (30 postelj) in k zasebnikom, lastnikom sob, ki študente sprejmejo v skladu z določili Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Pri slednjih je na voljo 600 subvencioniranih ležišč.
"Povpraševanje raste skladno z zanimanjem za študij na Univerzi na Primorskem, ki vsa leta narašča. Ponudba ne dosega povpraševanja. Vsako leto je največje povpraševanje za mesta v študentskih domovih v lasti UP, kar je razumljivo, saj so najbolj primerno urejeni za študente. V študentske domove v lasti UP smo v študijskem letu 2022/23 lahko sprejeli zgolj 114 novincev. Ostalih 390 novincev, ki so izrazili željo za bivanje pri nas, pa se je moralo razporediti v ostale kapacitete," situacijo na Obali opiše Viljem Tisnikar z UP ŠD, kjer so v letošnjem študijskem letu zavrnili 66 vlog kandidatov, ki niso izpolnjevali vseh nacionalno predpisanih pogojev za subvencionirano bivanje.
Sogovornik je jasen, da "občutno primanjkuje kapacitet v študentskih domovih v lasti UP, saj na cene pri zasebnikih, tako s subvencijo kot brez, vpliva nepremičninski trg in moderni trendi na področju zasebnih nepremičnin, kot je oddajanje turistom preko platform Airbnb, Booking".
Takšne so cene študentskih domov po Sloveniji
Cene postelj v študentskih domovih se po krajih razlikujejo. Na trenutne cene so vplivale tudi nedavne podražitve, za katere pa je vlada že napovedala zamrznitev.
Glede na pridobljene informacije je najnižja subvencionirana stanarina v Ljubljani, in sicer v domu AK, kjer znaša 44,48 evra. Medtem ko je najvišja cena za enoposteljno sobo v domu na Litostrojski, kjer subvencionirana cena stanarine znaša 135 evrov. Povprečna subvencionirana cena stanarine v Ljubljani pa znaša 77,25 evra.
Sledijo študentski domovi Univerze na Primorskem, kjer subvencionirano bivanje študentov mesečno povprečno stane 110 evrov. Najnižja cena je za bivanje v večposteljnih sobah in apartmajih, ki se začnejo pri 93,20 evra, in najvišja v enoposteljnih sobah, kjer znaša 141,65 evra mesečno.
Čisto za petami je Maribor, kjer povprečna cena najema sobe znaša 111 evrov in vključuje vse stroške, brezplačno uporabo fitnes centrov ter zunanji fitnes, glasbene in likovne sobe, uporabo študijskih sob, sob za rekreacijo, zunanja igrišča in telovadnice v naselju Tyrševa.
Stanje domov v Ljubljani vprašljivo?
Od leta 2006, ko so bili zgrajeni zadnji trije domovi, se stavbni fond študentskih domov Ljubljana (ŠDL) ni bistveno spreminjal. Stavbni fond ŠDL sicer sestavlja 29 študentskih domov, po njihovih besedah manjše prenove potekajo sproti, večje pa v skladu s finančnimi možnosti in v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo.
Drugačna zgodba je v študentskih domovih Univerze na Primorskem (UP), kjer domove ves čas obnavljajo, prav tako tudi izboljšujejo standard bivanja v njih, saj noben od domov ni novogradnja. Zadnja večja obnovitvena dela so bila tako opravljena v predlanskem in lanskem letu. "Večja investicija je planirana za 55 let staro stavbo v Prisojah, ki je bila odkupljena lani in se nahaja zraven obstoječega doma, saj bo v kratkem objavljeno javno naročilo za celovito prenovo. Ta bo omogočila 82 novih študentskih namestitev predvidoma do začetka prihajajočega študijskega leta," načrte za naš medij razkrije predstavnik UP ŠD.
Študentski domovi Univerze v Mariboru trenutno upravljajo s šestnajstimi študentskimi domovi, depandanso ter telovadnico. Večina domov je bila obnovljenih med leti 2010 in 2018 ter nudijo zelo dobro kvaliteto bivanja, povedo na UM ŠD. V tem trenutku obnavljajo njihov najstarejši Dom 1, katerega obnova se bo zaključila junija letos. "Letos načrtujemo še obnovo Doma 15 in Depandanse s telovadnico. Za vse tri domove so Študentski domovi Univerze v Mariboru uspešno pridobili evropska in državna sredstva za potrebno obnovo. Ko bodo pogodbe z ministrstvom podpisane, bomo izvedli tudi javne razpise za izvajalce," sklenejo na UM ŠD.
Se obetajo rešitve?
Zaradi vse večjih kapacitetvenih stisk so se pristojni očitno odločili ukrepat. Novi študentski domovi se obetajo tako v Ljubljani kot na Obali, kjer študentskih postelj najbolj primanjkuje. Nov študentski dom lahko študenti pričakujejo na Roški cesti v Ljubljani, kjer bo na voljo 400 dodatnih ležišč, prav tako se obeta nadomestna gradnja podobne kapacitete na Litostrojski cesti v Ljubljani. "Trenutno smo s pristojnim ministrstvom v dogovoru za še eno lokacijo ob Gerbičevi ulici na Viču. V zvezi z lokacijo Roška je pristojno ministrstvo leta 2020 že začelo s postopki," nam omenijo na ŠDL. Obe navedeni lokaciji, na Roški in na Litostrojski cesti, bi zagotovili 10 % povečanje trenutnih kapacitet zavoda, kar pomeni do 375 ležišč na vsaki oz. skupaj do 750 ležišč. Skupaj z lokacijo na Viču celo nekaj več kot 900 novih ležišč.
Rokave je zavihala tudi Univerza na Primorskem, ki je za slabega 1,6 milijona evrov od Luke Koper kupila Garni hotel Pristan v Kopru. Na ta način želijo rešiti hudo problematiko pomanjkanja študentskih ležišč v slovenski Istri, saj bodo na ta račun pridobili 50 dodatnih študentskih ležišč. "Univerza na Primorskem se nahaja na turistično zanimivem območju, zato so cene za nakup ali najem nepremičnin tu bistveno višje. V povečanje namestitvenih kapacitet za študente je tako vloženega veliko truda, letos se bodo kapacitete razširile za 137 postelj," sklene zaposlen na UP ŠD.
In kaj potem? 20 ali 30 let nazaj ni bilo nič drugače, pa ni blo nobenih člankov.