Odgovore smo večinoma prejeli v petek, nekatere tudi še v torek, tako da predvidevamo, da odgovor na vprašanje, koliko ljudi danes dela od doma, nanaša na petek, ko smo bili že blizu razglasitve epidemije. Te je razglašena od ponedeljka.
Odgovori kažejo, da je kljub izjemno visokemu število okužb v državi, bistveno večjem kot aprila, doma delalo skoraj pol manj uslužbencev ministrstev in organov v sestavi, a večina delno dela od doma, občasno pa delo opravlja tudi v službi.
Vodje načeloma organizirajo dve skupini zaposlenih, ki se ne srečujejo na delovnem mestu. Tako velja tudi na tržnem inšpektoratu, kjer zaposleni približno enkrat do dvakrat tedensko delajo na lokaciji inšpektorata. Na uradu za meroslovje zaposleni večinoma en ali dva dneva na teden delajo od doma.
V času med epidemijama na mnogih ministrstvih in v organih v sestavi zaposlenim niso uredili aneksa k zaposlitvi, ki bi omogočal delo od doma. Zgledno imajo to urejeno na primer na inšpektoratu za delo, kjer imajo vsi zaposleni anekse, večina javnih uslužbencev pa od doma dela na podlagi sklepa delodajalca, ki je mogoč v izjemnih razmerah.
Bistvena razlika je v tem, da mora v primeru aneksa zaposleni omogočiti ogled delovnega mesta, da se delodajalec lahko prepriča, da je to varno, v primeru sklepa na navadno zadošča že izjava.
V nadaljevanju lahko preberete, koliko zaposlenih dela od doma na posameznih ministrstvih in v organih v sestavi.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v času prve letošnje epidemije od doma delal povprečno 43 odstotkov zaposlenih, od najmanj 14 pa do največ 174, to je skoraj pol. Včeraj jih je od doma delalo 147, kar je 42 odstotkov.
Že drugega oktobra so s sklepom vsem zaposlenim omogočili delo od doma vse dni v tednu oziroma v največjem možnem obsegu glede na vrsto dela. Ali je to mogoče, »odločajo neposredno nadrejeni, ki najboljše poznajo področja dela, zakonske obveznosti in so odgovorni za organizacijo in nemoten potek dela«.
Največ tri dni na teden, razen če ....
Na ministrstvu za javno upravo je v prvi epidemiji od doma delalo od 77 do 83 odstotkov zaposlenih. »Praksa je različna in tako poteka opravljanje dela na domu od enega do dveh dni na teden, do menjave ekip znotraj posameznih služb po tednih,« pravijo.
Dodajajo, da aneks k pogodbi o zaposlitvi za delo od doma ni potreben, saj je to zaradi izjemnih okoliščin »zaradi katerih je ogroženo zdravje in življenje ljudi, na delovnih mestih, kjer je to mogoče, odrejeno s sklepom delodajalca«.
»Javni uslužbenci lahko opravljajo delo od doma v obsegu največ treh dni na teden (razen v primeru karantene oziroma samoizolacije). Obstaja tudi možnost dela od doma več kot tri dni, in sicer v primeru drugih utemeljenih razlogov,« pravijo na ministrstvu za finance, kjer je v prvem valu od doma delalo 26 odstotkov zaposlenih, 15. oktobra jih je le 18 odstotkov. Od doma bi lahko po njihovi oceni delala slaba tretjina.
Na finančni upravi je v prvem valu od doma delala tretjina zaposlenih, prejšnji četrtek jih je le osem odstotkov, a so v torek uvedli večji obseg dela na domu, ki bo primerljiv s prvim valom epidemije. Možnost dela na domu ima v pogodbi o zaposlitvi 42 odstotkov zaposlenih, od torka pa velja tudi sklep o začasni odreditvi dela na domu zaradi izjemnih okoliščin.
Na upravi za javna plačila ocenjujejo, da bi lahko od doma delala polovica zaposlenih, trenutno ima odrejeno delo na domu manj kot tretjina. Marca je sicer vsaj en dan od doma delalo 94 odstotkov zaposlenih, aprila se je število zmanjšalo na 38 in maja na 36 odstotkov.
Na uradu za nadzor proračuna je v času epidemije od doma delalo 84 odstotkov zaposlenih, delež je enak tudi zdaj. »Delo od doma je za en do tri dni na teden omogočeno 52 zaposlenim. Po potrebi lahko od doma delajo tudi ves teden,« pravijo in dodajajo, da bi lahko od doma glede na naravo dela delalo 57 od 62 zaposlenih.
"Zaposlenim v uradu se omogoča opravljanje dela od doma, in sicer do tri dni na teden. Delo od doma se omogoča čim večjemu številu zaposlenih, ob upoštevanju dejstva, da delo urada poteka nemoteno,« pravijo na uradu za preprečevanje pranja denarja.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v četrtek od doma delala slaba tretjina zaposlenih, v prvem valu približno dve tretjini, kar 60 odstotkov vseh pa je bila v prvem valu doma večino meseca, od 16 do 20 dni. Sklep o možnosti dela od doma so ob priporočilu vlade sprejeli že konec septembra, število dni pa se prilagaja razmeram.
Na ministrstvu za zdravje je v prvem valu epidemije od doma delalo 41 odstotkov zaposlenih na ministrstvu za zdravje, v četrtek jih je četrtina. Od 300 zaposlenih jih ima 57 tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi za delo od doma. Za sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi je bil "predhodno potreben ogled prostorov za opravljanje dela na domu". Tisti, ki delajo od doma na podlagi sklepa zaradi izjemnih okoliščin, pa so bili »pred pričetkom izvajanja dela od doma pisno seznanjeni z Navodilom za varno in zdravo delo od doma, ki ga je pripravil pooblaščenec za varnost in zdravje pri delu«.
V službi nujno vodilni ter tajnice in tajniki
Na ministrstvu za infrastrukturo je v času razglašene epidemije od doma delalo 184 zaposlenih, kar je 73 odstotkov vseh zaposlenih. Koliko jih od doma dela zdaj, niso pojasnili, je pa anekse, ki omogočajo delo od doma, podpisalo 159 ali skoraj 70 odstotkov vseh zaposlenih. »Delo na domu praviloma ni omogočeno vodstvenim uslužbencem in uslužbencem, ki opravljajo tajniška dela,« pravijo na ministrstvu za pravosodje, kjer menijo, da bi tri četrtine vseh zaposlenih delo lahko opravljalo od doma.
»Za opravljanje delo na domu morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, o čemer mora poda izjavo. Na svojem domu mora imeti zagotovljeno urejeno internetno povezavo in ustrezen prostor za opravljanje dela na domu. Javni uslužbenec mora podati soglasje, da pooblaščeni strokovni sodelavec za varstvo pri delu opravi pregled prostorov, v katerih bo zaposleni opravljal delo na domu in ugotovi, da je delovni prostor ustrezno urejen,« pravijo.
Inšpektorji morajo na teren ...
Na inšpektoratu za infrastrukturo je v prvem valu od doma delalo povprečno 63 odstotkov oziroma 49 zaposlenih, od 28. septembra jih občasno od doma dela 34, to so tisti, ki niso sami v pisarni, od doma delajo do trikrat na teden, nobeden pa ni doma vse dni v tednu.
Od doma bi lahko »delali vsi inšpektorji, torej 63 zaposlenih (81 % vseh zaposlenih v organu), in sicer za polovični čas (2-3 dni na teden). Inšpektorji v veliki meri delo opravljajo na terenu, zaradi česar jim je težje odrediti opravljanje dela od doma vse dni v tednu, če se gospodarske dejavnosti, pri katerih opravljajo inšpekcijske nadzore, izvajajo,« so še pojasnili.
Na upravi za pomorstvo je prvem valu od doma delalo od deset do 21 javnih uslužbencev, to je od 20 do 40 odstotkov vseh. Prejšnji teden jih je delalo od doma 11, razpored vodja enote določi tedensko.
Na direkciji za infrastrukturo je v prvem valu od doma delalo povprečno 78 odstotkov zaposlenih, koliko jih dela zdaj, pa niso mogli odgovoriti, saj vodje enot delo razporejajo tako, da se zagotovi čim manj stikov, podatke pa zbirajo do petega v mesecu za pretekli mesec. Anekse za delo na domu so prejeli vsi zaposleni, »vsi ki so podali prošnje za opravljanje dela na domu pa so hkrati podali tudi izjavo, da dovoljujejo vstop v prostore, kjer je pooblaščeni varnosti inženir opravil ogled z vidika varstva pri delu«.
Pazniki oziroma pravosodni policist ne morejo delati od doma
Na ministrstvu za pravosodje je v prvem valu od doma delalo 41 odstotkov uslužbencev (od 27 do 55), v zadnjem tedni jih je od doma delalo 38 odstotkov, na upravi za probacijo pa v prvem valu 45, zdaj pa le ena uslužbenka (1,6 odstotka vseh), saj si zaradi dobrih prostorskih pogojev praviloma ne delijo pisarn.
»Če je le mogoče, zasledujemo cilj, da ena skupina javnih uslužbencev znotraj ožje notranje organizacijske enote ministrstva opravlja delo doma, druga pa v prostorih delodajalca in se ti dve skupini tedensko menjavata ter tako ne prihajata med sabo v fizični stik. Tak način dela je v prihodnjih tednih predviden tudi za upravo za probacijo,« pravijo.
»Skupina javnih uslužbencev, ki je za posamezni teden predvidena za delo na domu, načeloma opravlja delo na domu cel teden, razen v izjemnih primerih, ko delovnih nalog (zaradi njihove narave) ni mogoče opraviti doma,« pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. Od doma bi lahko po njihovih ocenah delalo med 70 in 80 odstotkov zaposlenih.
Najmanj, le dva odstotka vseh zaposlenih je od doma delalo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. »Večina naših javnih uslužbencev je pravosodnih policistov in strokovnih delavcev, ki izvajajo neposredno delo z zaprtimi osebami, zato so možnosti dela od doma omejene,« pravijo. Od doma je tako delalo le 18 uslužbencev. Trenutno izvaja delo na domu 12 javnih uslužbencev, zgornja meja zaposlenih, ki bi lahko delali od doma, pa je največ 60.
Nihče od zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Upravi za probacijo nima podpisane pogodbe o zaposlitvi (aneksa) za delo na domu. Javnim uslužbencem Ministrstva za pravosodje in Uprave za probacijo je opravljanje dela na domu z namenom preprečitve nadaljnjega širjenja okužbe (COVID-19) odrejeno s sklepom.
»V primeru opravljanja dela na domu zaradi preprečitve nadaljnjega širjenja okužbe (COVID-19) pregled delovnega prostora doma ni potreben. Javni uslužbenci podajo izjavo, da imajo ustrezno opremljen prostor za delo: miza, stol, razsvetljava, elektrika, ogrevanje, internetna povezava, sanitarije ipd. Priloga sklepa, s katerim je odrejeno delo na domu, je tudi navodilo, ki vključuje napotke glede varnega in zdravega dela na domu,« pravijo na ministrstvu za pravosodje.
Če bi jim zagotovili pogoje, bi lahko od doma delali vsi
Na inšpektoratu za delo imajo vsi, ki delajo od doma, to pogodbeno urejeno. Pravijo, da je že več let mogoče opravljati delo tudi na domu. »Uslužbenci, ki podali vlogo za to, so praviloma opravljali delo doma največ dvakrat tedensko, nekaj uslužbencev tudi pogosteje, nekateri zgolj občasno, lahko tudi le nekaj ur na dan, vsi pa po vsakokratnem predhodnem dogovoru z neposredno nadrejenim,« pravijo, Od 5. oktobra je delo na domu organizirano v dveh skupinah, ki se izmenjujeta v 5-dnevnih intervalih. Nekaj uslužbencev pa tudi zdaj delo doma opravlja občasno, v skladu s potrebami in možnostmi.
V prvem valu epidemije je od doma delalo 78 odstotkov, vseh zaposlenih, zdaj pa 89, vendar ne vsi hkrati, ampak se izmenjujejo. »Po naši oceni bi lahko delo na domu vsaj občasno opravljali praktično vsi zaposleni v Inšpektoratu RS za delo, če bi pristojno ministrstvo zagotovilo vse tehnične in materialne pogoje za to,« pravijo.
Na ministrstvu za okolje od doma dela že skoraj toliko uslužbencev kot v prvem valu, skoraj tri četrtine vseh. »Od teh ima podpisan aneks za opravljanje dela na domu 12 javnih uslužbencev, ostali opravljajo delo na domu na podlagi sklepa ministra, zaradi izrednih razmer,« pravijo.
Na agenciji za okolje jih od doma dela tretjina, v prvem valu jih je dvakrat toliko, največ bi jih lahko od doma delalo 80 odstotkov. Devet zaposlenih ima anekse, ki omogočajo delo od doma, drugi delajo na podlagi sklepa.
Na direkciji za vode zdaj tretjina dela od doma, 15 odstotkov zaposlenih lahko od doma dela vse dni v tednu, 22 pa več dni na teden. V prvem valu jih je od doma delalo 57 odstotkov. »Ocenjujejo, da večina zaposlenih lahko opravlja delo od doma, razen vodij in služb, ki morajo zagotoviti nemoten delovni proces in morajo biti prisotni na delovnem mestu,« pravijo. Osem zaposlenih ima anekse, drugi delo od doma opravljajo na podlagi sklepa.
Na geodetski upravi menijo, da bi lahko skoraj tri četrtine vseh zaposlenih delala od doma, od tega tretjina vse dni v tednu. V prvem valu je od doma delalo 200 od 491 zaposlenih, zdaj pa sto.
Na inšpektoratu za okolje in prostor je v prvem valu pravijo, da je možnost dela na domu odvisna od vsakodnevnih zadolžitev in nujnih pregledov na terenu.
Na upravi za jedrsko varnost pravijo, da lahko od doma delali vsi zaposleni na upravi razen dveh zaposlenih v glavni pisarni in inšpektorjev v primeru izvajanja inšpekcijskih nadzorov. Nihče od zaposlenih na upravi nima podpisanega aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delo od doma.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je delo od doma omogočeno vsem, odločitev pa je v pristojnosti vodja enote. Aneks ima sicer sklenjen le 42 uslužbencev.
V času epidemije so vsi zaposleni na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano delali od doma, v četrtek so štirje, bodo pa zdaj uvedli hibridni način dela, deloma od doma deloma v službi.
»Skoraj vsi javni uslužbenci imajo sklenjen aneks za delo na domu in lahko na domu delajo do vključno 4 dni na teden (izjeme so le pripravniki, novo zaposleni v poskusni dobi ipd.). 48 javnim uslužbencem je omogočeno delo od doma 5 dni na teden, vendar to možnost trenutno koristi 23 uslužbencev,« pravijo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Od doma ne morejo delati nekateri javni uslužbenci v glavni pisarni (sprejem fizične pošte, ipd.), klicnem centru in administrator v kadrovskem oddelku, ki je zadolžen za vozni park.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so v četrtek uvedli delo od doma za 123 uslužbencev (30 odstotkov), kar je toliko, kot jih je od doma delalo v prvem valu. Večinoma bodo delali od doma do tri dni na teden. »Po naši oceni 40 odstotkov uslužbencev, ki niso vezani na terensko delo; v inšpekciji, ki je vezana na terensko delo, je to mogoče le delno in izjemoma za namen priprave odločb, dogovori so sklenjeni s 30 odstotki uslužbencev,« pravijo.
Je potreben ogled varnostnega inženirja na domu ali ne?
»Trenutno je delo na domu odrejeno na podlagi 169. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19), v katerem je določeno, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati delo, ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis. Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izjemnih okoliščin, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja. Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma manj tvegana in zdravju neškodljiva dela, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. V takšnem primeru delodajalec delavcu poda ustrezna navodila za varno in zdravo delo, kar je ministrstvo ob odreditvi dela na domu tudi storilo,« pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
»Pri organiziranju dela na domu predpisuje tako Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) štiri obveznosti, ki se neposredno vežejo na delo na domu in jih mora delodajalec urediti pred začetkom opravljanja dela:
- sklenitev pogodbe o zaposlitvi z določilom oziroma, dogovorom, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca,
- delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo,
- pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi,
- delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.
Skladno s predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu je delodajalec odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, določa, da mora delodajalec oceniti tveganja ter na podlagi ocene izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu.
Glede na vrsto dejavnosti in način opravljanja dela ter oceno tveganja delodajalci sprejemajo različne ukrepe, s katerimi zagotavljajo varnosti in zdravje zaposlenih kot tudi drugih oseb, s katerimi delavci prihajajo v stik zaradi narave dela. Pri sprejemanju ukrepov delodajalci izhajajo iz temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni da dajejo prednost ukrepu izogibanja nevarnosti ter sprejemanju kolektivnih ukrepov pred individualnimi. Kadar zadostne varnosti s kolektivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti, delodajalec sprejme ukrep uporabe osebne varovalne opreme ali drugih tveganju primernih sredstev. Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ne glede na kraj opravljanja dela in je odgovoren za varnost in zdravje delavca tudi v primeru, ko se delo opravlja na domu.
V zvezi z delom na domu se pri manj tveganih delovnih mestih in delovnih okoljih lahko za ocenitev tveganja namesto ogleda delovnega mesta uporabi pripravljena navodila za ureditev delovnega mesta, vprašalnike, fotografije in podobno. V takšnem primeru je primerno, da se delodajalec na podlagi pridobljenih povratnih informacij posvetuje s strokovnim delavcem za varnost pri delu glede ustreznosti in zadostnosti pridobljenih podatkov za potrebe ocenitve tveganja in sprejetje morebitnih ukrepov oziroma o potrebi po neposrednem ogledu delovnega mesta na kraju opravljanja dela.
Delodajalec ima zaradi svoje temeljne odgovornosti za varno in zdravo delo delavca pravico, da dostopa do kraja opravljanja dela, kar mu zagotavlja, da lahko v kolikor ugotovi, da delovni pogoji ali delovna sredstva ne zagotavljajo varnega in zdravega dela, sprejme potrebne (dodatne) ukrepe. Pravice in dolžnosti delodajalca in delavca glede opravljanja dela na domu se opredelijo v pogodbi o zaposlitvi,« pa pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
»Večinoma se od doma opravlja pisarniško delo z uporabo računalnikov oziroma delo z zaslonsko opremo, vendar se tudi v praksi lahko od doma opravljajo tudi druga dela, ki pomenijo večje tveganje z vidika varnosti in zdravja pri delu, na primer zaradi uporabe delovnih sredstev ali vrste delovnega postopka ter s tega vidika zahtevajo pristop k ocenjevanju tveganja z neposrednim ogledom delovnega mesta delavca in sredstev za delo na njegovem domu oziroma na kraju opravljanja dela. Usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu so opredeljena v dokumentu »Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu« (4. poglavje), ki je dostopen na spletnem naslovu:
https://www.gov.si/novice/2020-06-22-opravljanje-dela-na-domu-z-vidika-delovnega-prava-in-varnosti-in-zdravja-pri-delu/,« so še dodali.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Inšpektorat za DELO ne DELA NIKOLI .