V stališču je 16 tožilcev opozorilo, da se zaključki o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca sprejemajo prehitro. "Politiki in mediji dnevno sprejemajo zaključke o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca, še preden so znana vsa dejstva, ki se ugotavljajo v okviru že odrejenega strokovnega nadzora, kar je v pravni državi edino zakonit postopek," je zapisano v stališču.
Tožilci so dodali še, da takšni javni medijski in politični pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev in v javnosti neupravičeno ustvarjajo negativno mnenje o delu državnih tožilcev.
Prišlo je do strojepisne napake
Po poročanju nekaterih medijev naj bi sicer Specializirano državno tožilstvo obtožni akt v primeru sodne preiskave zoper Tovšakovo v zadevi delavcev na gradbišču TEŠ vložilo še preden je bila preiskava končana, obtožni akt pa je nosil datum 22. maj, čeprav je bil vložen 17. maja. Na omenjenem tožilstvu so danes pojasnili, da je bila obtožba vložena, ker so bili za to izpolnjeni formalni in vsebinski pogoji. Glede datuma pa navajajo, da je prišlo do strojepisne napake.
Odziv na ministrove izjave
V zvezi s še enim primerom Tovšakove ter na izjave ministra za pravosodje Senka Pličaniča za časnik Večer so se odzvali tudi na Višjem sodišču v Ljubljani.
V sporočilu za javnost so zapisali, da je Pličanič v intervjuju kot primer neučinkovitosti sodstva navedel, da je sodba v primeru Čista lopata zoper Tovšakovo postala pravnomočna 21. marca letos, sodišče pa je nalog za izvršitev sodbe izdalo šele 21. maja. "Sodba v zadevi Čista lopata je res postala pravnomočna 21. marca, ko jo je sodišče druge stopnje po opravljeni seji razglasilo. Vendar pa sodbe takrat še ni bilo mogoče izvršiti. Po določbah zakona o kazenskem postopku postane sodba izvršljiva, ko je izdelana v pisni obliki in vročena strankam," so pojasnili.
Potem ko je sodišče druge stopnje svojo sodbo po opravljeni seji razglasilo, jo je morala sodnica poročevalka izdelati z obrazložitvijo, so zapisali na sodišču. "Sodbo v izjemno obsežni zadevi, v kateri je spis obsegal kar 16.000 strani, sodba in sklep, ki sta bila s pritožbami napadena, 348 strani, enajst pritožb pa 260 strani, je sodnica z intenzivnim delom izdelala v roku enega meseca in petnajstih dni", so pojasnili in dodali, da je bila sodba Tovšakovi in njenemu zagovorniku vročena 13. maja. Dokazila o vročitvi so na okrožnem sodišču prejeli 16. in 17. maja.
Informacijo o izvršljivosti je predsednica senata po podatkih višjega sodišča prejela 17. maja po 14.30 uri in šele takrat je lahko izdala nalog za izvršitev kazni. Ker je bil pripor za Tovšakovo že odpravljen, je bilo mogoče izvršitev kazni izvesti tako, da je sodišče poslalo poziv, naj se zglasi na prestajanju kazni. Okrožno sodišče je Tovšakovi tak poziv poslalo 21. maja 2013, so pojasnili na sodišču.
vse to je samo...dogovor ravbarjev!!
Sicer pa stroji ne delajo sami po svoje...verjetno ga je nekdo upravljal, mar ne? Strojepisna napaka se lahko naredi mogoce zgolj pri eni crki, mogoce pri eni stevilki izmed vecje celote...ne pa pri celotni besedi ali celotni stevilki! Ponavadi ni… ...prikaži več kriva naprava temvec njen uporabnik. Ali je bila napaka namerna, ali pa nekdo ni vedel kaj pocne...v obeh primerih tega ne bi smel poceti ze od samega zacetka in tudi ne bi smel poceti vnaprej!
Zanimovo da se napake dogajajo samo pri velikih ribah, pri navadnih tatičih do teh napak ne prihaja ker so Policija-Tožilstvo in Sodišče usklajeni, oz. delujejo usklajeno, čeprav Sodišče nebi smelo biti usklajeno z prvima dvema, ampak je in sodišče vedno… ...prikaži več daje prednost obema. čeprav je Sodišče in bi kot tako moralo biti nepristransko, ampak kot pravim ni. Tako se dogajajo Hilde ipd. na koncu nastane strojepisna napaka, niti tolk jajc nimajo da bi povedali da je ta in ta tožilec naredil napako, aaaa ne, bolje je strojepisna napaka, ker zaradi nje ne more nihče letet iz službe ane.