Stroka svari: "Smo na precej negotovih tleh"

"V začetku aprila se je naraščanje umirilo, ampak smo bili v neprijetni situaciji, ker smo vedeli, da imamo ukrepe, s katerimi ne moremo živeti dolgoročno. Šele ko so se prijeli zadnji ukrepi, sprejeti konec marca, se je krivulja postopoma obrnila," je dejala prof. Bojana Beović. 

Opozorila je na dejstvo, da obstaja zamik med uveljavitvijo ukrepa in njegovim učinkom v dolžini od 11 do 13 dni.

Saša Despot

Prav zaradi tega še vedno velja omejitev glede zbiranja ljudi na javnih krajih. Šele po prej omenjenem obdobju od sprostitve zadnjih ukrepov bo jasno, ali bo število pozitivnih primerov res še majhno. Če prvo fazo prestanemo brez bistvenega povečanja primerov, bi lahko v naslednji fazi sledilo odpiranje trgovskih centrov v celoti. Lahko pa se kmalu nadejamo odprtja zobozdravstvenih in nekaterih drugih ambulant. Kot je dejala Beovićeva, je odlok pripravljen, poteka tudi dogovor glede zagotavljanja opreme za te dejavnosti. 

Odprtje teras barov in lokalov po sprostitvenih ukrepov zaradi covid-19. Anže Petkovšek

"Na drugi val se že pripravljamo"

"Na drugi val se pripravljamo. Preračunavamo postelje, kader, koliko postelj bo ves čas na voljo za bolnike s koronavirusom, koliko v primeru, če se epidemija poveča. Imamo načine kako skrbno spremljamo potek epidemije, posamezne primere, s kom so ljudje, ki so bolni v kontaktu. Številne stvari se dogajajo, po eni strani zato, da se prepreči zgodnji prihod drugega vala in da bomo znali nanj odgovoriti," je o pojasnila o pripravah. Na vprašanje, ali se lahko ponovi zaprtje celotne države, je odgovorila: "Predstava je, da bomo uspeli epidemijo tako skrbno nadzorovati, da bomo lahko zaprtje izvajali lokalno, na primeru posamezne šole, podjetja …"

Pristojni pričakujejo, da bodo poletni meseci pri nas sovpadali z zatišjem, ko ne bo prišlo do eksponentnega širjenja bolezni. "V pandemičnih razmerah so sezonska nihanja obolevnosti zabrisana, tako da ni rečeno, da bo prišlo do zmanjšanja samega po sebi. K temu prispeva način življenja, ko se ljudje manj zadržujejo v zaprtih prostorih. Ocenjujemo, da lahko pri nas pričakujemo hujšo situacijo jeseni, čeprav v nekaterih državah, ki slabše obvladujejo epidemijo, pričakujejo poslabšanje že prej. Pri nas je ugodno tudi to, da ukrepe odpravljamo počasi in si s tem kupujemo čas do naslednjega vala."

Slovenija Novi podatki o okužbah, spet spodbudne novice

Priprave na drugi val potekajo tudi v domovih za starejše. Kot je poudarila Beovićeva, je do okužbe prišlo v 13 od 102 domovih. "Samo v 3 je prišlo do nekontroliranega širjenja bolezni, v dveh od teh zato, ker se je situacija zgodila preden smo se lahko organizirali. V drugih domovih se je situacija ob ukrepih dobro omejila," pri čemer je poudarila velik pomen zaposlenih v domovih, ki so se morali izjemno prilagoditi na novo situacijo.

Kakšno bi moralo biti epidemiološko stanje, da bi razglasili konec epidemije?
»V nekem opazovalnem obdobju bi morali imeti izredno malo primerov, tudi med temi, ki so sprejeti v bolnišnico in umrlimi. Potek je pri tej novi bolezni nepredvidljiv. Gre za bolezen, ki je ne poznamo in ne vemo, kako se bo vračala. S strokovnega stališča ta trenutek ne bi predlagali razglasitve zaključka epidemije. Niti ne vemo, če preboleli niso občutljivi za ponovno okužbo. Tukaj smo na precej negotovih tleh."

Covid-19, UKC Ljubljana Matej Povše za UKC LJ

Potrebno bo okrepiti zdravstveni sistem

Beovićeva je poudarila, da so slovenski strokovnjaki ves čas sodelovali z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in sledili njihovim priporočilom tako glede testiranj kot načelnega pristopa k vodenju epidemije. Tudi na podlage nasveta ECDC se ni šlo v smeri, ko bi se poskušala doseči neka stopnja prekuženosti prebivalstva, saj gre za vprašljiv ukrep. Še posebej, če vemo, da še ni znano, ali bolezen nudi zaščito. "Dopustiti, da zboli 70, 80 % populacije, pomeni veliko smrti. V Sloveniji bi namesto 100 umrlo 2100 ljudi," je ponazorila s številkami. 

Evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev koronavirusa vključuje tako smernice za testiranje kot postopno odpravljanje ukrepov, zaščito ranljivih skupin in sodelovanje držav članic pri odpiranju meja. Slednje bo na začetku omejeno na območja z majhnim tveganjem. Evropska komisija izrecno poudarja pomen vzpostavitve načina zbiranja podatkov, zanesljivega sistema poročanja sledenja stikov in opozarjanja. Potrebno bo tudi povečati zmogljivosti zdravstvenega sistema. Beovićeva je opozorila, da je slovenski sistem med slabšimi, saj je med najmanj opremljenimi z enoposteljnimi sobami, najnižjim številom postelj v intenzivni negi in skromnim številom zdravnikov glede na število prebivalcev.  

dezurni@zurnal24.si