Večina trgovcev na čelu s Trgovinsko zbornico Slovenije je v letu 2015 z velikim odobravanjem sprejela zakonodajno novost, ki omogoča, da v trgovini delajo tudi posamezniki brez formalne izobrazbe trgovca. A navkljub deregulaciji poklica in široko odprtim vratom, prodajalk in prodajalcev primanjkuje. Navkljub čedalje nižji stopnji brezposelnosti, ostaja poklic prodajalca med deficitarnimi poklici, kot tudi poklic pek, mesar, slaščičar, prodajalec v ribarnici. Trgovci se s tem izzivom soočajo na različne načine, predvsem pa stavijo na promocijo poklica med mladimi.
Pri največjem slovenskem delodajalcu, Mercatorju, ki v 500 trgovinah širom Slovenije zaposluje preko 6000 ljudi v maloprodaji, letos razpisujejo kar sto kadrovskih štipendij. Da bi za poklic prodajalca navdušili mlade, poleg redne mesečne štipendije, štipendistom med drugim ponujajo še nagrado za odličen končni uspeh, podporo kariernega svetovalca tekom študija, možnost opravljanja plačane obvezne šolske prakse v Mercatorju, možnost počitniškega dela in še bi lahko naštevali. Ob tem v družbi v istem dahu pojasnjujejo, da vsakega štipendista ob koncu šolanja čaka služba v Mercatorju za polni in nedoločen čas.
Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić ob tem dodaja, da so se za to potezo odločili, ker se zavedajo, da je »dober prodajalec steber vsake dobre trgovine. Želimo si, da bi se več mladih odločilo in izobrazilo za poklic trgovca, zato dijakom s kadrovskimi štipendijami lajšamo pot šolanja«. Čizmić dodaja: »Naše štipendiste tudi tekom šolanja vabimo, da preživijo čim več časa z nami, saj si želimo, da dodobra spoznajo procese dela in svoje bodoče sodelavce«.
Tudi ostali večji trgovci v Sloveniji se poslužujejo sistema kadrovskih štipendij, saj se po statistiki javnega štipendijskega sklada število razpisanih kadrovskih štipendij v trgovinskem sektorju zvišuje. Samo upamo lahko, da bodo tovrstni ukrepi zadostovali za večje zanimanje mladih za ta poklic. Ne želimo namreč si, da bi nam čez nekaj desetletij v trgovini postregel samo robot.
