S torkom bo kot novi organ v okviru Evropske centralne banke (ECB) zaživel enotni nadzorni mehanizem - Single Supervisory Mechanism (SSM). Nadzor nad kreditnimi inštitucijami bodo opravljali ECB in pristojni nacionalni organi vseh držav iz območja evra ter iz držav, ki so se same odločile, da bodo tesno sodelovale z mehanizmom. V primeru Slovenije bo to Banka Slovenije.
Seznam bank, ki bodo pod ECB nadzorom ob začetku delovanja SSM, je bil objavljen 4. septembra. Podlaga za uvrstitev nanj so bili rezultati za lani, obseg bilančne vsote, pomen za nacionalno gospodarstvo in unijo, obseg čezmejnih dejavnosti in podatek o državni pomoči. NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija so na njem znašle zaradi velikosti bilančne vsote in uvrstitve med tri največje posojilodajalce v državi.
Pod drobnogledom tudi licence vodilnih
ECB bo neposredni nadzor opravljala v sodelovanju z Banko Slovenije. Ta bo nudila podatke, podporo in premagovala jezikovne ovire, ECB pa bo dejansko izdajala ali odvzemala dovoljenja za bančne storitve, za pridobivanje kvalificiranega deleža ter za licence vodilnih v posamezni banki. Vodila bo inšpekcijske preglede ter ter izrekala kazni in ukrepe v povezavi s kriznim upravljanjem.
Vsako pomembno banko bo nadzorovala skupna nadzorna skupina (Joint Supervisory Team). Vodja vsake bo predstavnik SSM v okviru ECB, v njem pa bodo tudi predstavniki nacionalnih regulatorjev, torej v primeru Slovenije iz Banke Slovenije. Ta bo pripravljala podlage za vse odločitve ECB, torej za vse licence in tudi morebitne razrešitve zaradi nepravilnosti.
Ostalih približno 8000 bank je opredeljenih kot manj pomembne kreditne institucije in bodo ostale pod neposrednim nadzorom nacionalnih centralnih bank. V primeru Slovenije bodo pod nadzorom Banke Slovenije ostale Abanka Vipa, Banka Celje, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Hranilnica in posojilnica Vipava, Hranilnica Lon, Hypo Alpe Adria banka ter Factor in Probanka v likvidaciji.
končno.pa "posvečenim" pipce zapret.