Dogovor. Hrvaška zdravstvena blagajna je v sklopu reforme trga zdravil z 68 farmacevtskimi družbami podpisala dogovor o etičnem oglaševanju. Od julija tako vsak proizvajalec zdravil vsake tri mesece poroča, koliko je za predavanja, študije in celo večerje plačal posameznemu zdravniku. Dogovor so podpisali praktično vsi farmacevti, saj drugače na trg ne bi mogli dajati novih zdravil. Vsaka farmacevtska družba mora zavodu vsak kvartal nakazati tudi neke vrste kavcijo – le če ne stori prekrška, jo dobi nazaj. Blagajna tako nadzoruje, da dodatni zaslužki zdravnikov ne bi vplivali na predpisovanje zdravil.
Na Hrvaškem je kar 760 zdravnikov poleg plač v treh mesecih od farmacevtov za različne tako imenovane marketinške aktivnosti (izobraževanja, simpozije, predavanja na kongresih, strokovne študije) dobilo skupno tri milijone evrov, je pred dnevi poročal Večernji list. Največ je po podatkih hrvaške zdravstvene blagajne zaslužila zdravnica iz zagrebške bolnišnice (časnik imena ni razkril) – za sponzorirana predavanja in sodelovanje na strokovnih srečanjih je v pičlih treh mesecih prejela devet tisoč evrov.
Nočejo in "ni potrebe"
Pri nas evidenc, koliko farmacevti "vložijo" v zdravnike kljub velikim korupcijskim aferam zaradi plačevanja potovanj zdravnikom v eksotične kraje in pozivom protikorupcijske komisije, da je to treba urediti, ni. Neuradno zato, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za sklepanje takega dogovora ni zainteresiran. Potrebe po taki evidenci ne čutijo niti v mednarodnem forumu farmacevtskih družb, ki združuje farmacevtska podjetja pri nas, saj – kot pravi generalni sekretar Gregor Makuc – imamo že druge varovalke.
In uradno
Na ZZZS, ki ga vodi Samo Fakin, pa na vprašanja, kaj menijo o hrvaškem modelu in ali ga bodo uvedli ter kdaj, sploh niso odgovorili. So pa zatrdili, da pri nas "to zadevo ureja nov pravilnik o oglaševanju zdravil", zato naj se za preostala pojasnila obrnemo kar na ministrstvo za zdravje.
Tam nam je Aleš Živkovič, svetovalec ministra za zdravje, pojasnil, da to ne drži, saj tega z omenjenim pravilnikom "niso mogli urediti". Bi pa lahko naša zdravstvena blagajna – podobno kot hrvaška – to dosegla z dogovori s farmacevti, je zapisal in napovedal, da bodo o predlogih rešitev govorili tudi na prvi seji strateškega sveta za zdravila.
