Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) je pokazala, da se je več kot 13 odstotkov mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, v zadnjem letu pred anketiranjem pretepalo vsaj trikrat, skoraj osem odstotkov je dvakrat mesečno ali pogosteje sodelovalo pri trpinčenju nekoga drugega, več kot 20 odstotkov pa je bilo najmanj enkrat žrtev trpinčenja.
Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je sicer opravil tri raziskave (leta 2002, 2006 in 2010), ki jih je financiralo ministrstvo za zdravje.
Razvijanje pozitivne samopodobe in socialnih veščin
"Čeprav je med fanti na splošno več tistih, ki trpinčijo druge, tistih, ki so žrtve trpinčenja, in tistih, ki se pretepajo, pa je v obdobju 2002–2010 tudi med dekleti za dva in pol odstotka narasel delež sodelujočih pri trpinčenju drugih," je povedala Nina Scagnetti z IVZ. V tem obdobju se deleži žrtev trpinčenja in tistih, ki se pretepajo, niso spremenil niti med fanti niti med dekleti. Nasilje, fizično, psihično, verbalno ali socialno, je obremenilno tako za povzročitelja kot za žrtev.
Agresivni pogosto nimajo veliko prijateljev
"Agresivni in impulzivni mladostniki so nemalokrat negotovi, ker nimajo dobro razvitih socialnih veščin, posledično so med vrstniki nepriljubljeni, zato jim pogosto primanjkuje prijateljev in ne marajo šole. Slabo samopodobo pa imajo pogosto tudi žrtve nasilja in ko te postanejo tarče vrstnikov, se v njih občutki osamljenosti, strahu in druge težave, povezane z duševnim zdravjem morda še stopnjujejo," je opozorila Scagnettijeva.
Število mladostnikov, ki se pretepajo, je sicer v obdobju 2002−2010 ostalo nespremenjeno, vendar "mednarodni podatki HBSC raziskave kažejo, da se Slovenija po deležu 13-letnikov, ki se pretepajo, uvršča na 10. mesto med 36. državami. Podatki razkrivajo, da se pretepa skoraj 24 odstotkov slovenskih 13-letnikov in le sedem odstotkov 13-letnic," je dodala.
Trendi kažejo, da je v omenjenem obdobju število sodelujočih pri trpinčenju naraslo tako med fanti kot med dekleti. Za fante je tudi značilno, da se v omenjenem obdobju število žrtev trpinčenja ni spremenilo, med dekleti pa je upadlo.
Preventivni ukrepi za zmanjšanje nasilja
Vrstniško nasilje je v življenju mladostnika lahko pomemben vzrok za težave z duševnim zdravjem, slabši učni uspeh in odsotnost od pouka, pa tudi pitje alkohola, kajenje tobaka in poseganje po drugih prepovedanih substancah ali zdravilih ter preostale oblike tveganih vedenj.
"Zato je ključno, da k vrstniškemu nasilju pristopamo čim bolj celostno. Pri spopadanju s tem nezdravim vedenjem mladostnikom naj bi čim bolj pomagali njihovi starši, vsi delavci na šoli, pa tudi lokalna skupnost in različne organizacije, ki lahko ponudijo ustrezno strokovno podporo," je še pojasnila Scagnettijeva.
