Slovenija
21 ogledov

"Trudimo se, da ne bi postali žep, kjer bodo begunci obtičali"

begunci EPA
Slovenija ima pripravljena ukrepe, s katerimi bi dosegla, da bi bilo število ljudi, ki bi se zateklo v Slovenijo, čim manjše. "Mi nimamo kapacitet oziroma možnosti, da bi se tu zadrževalo v veliko ljudi. Kakšno je to število, težko rečem," poudarja državni sekretar notranjega ministrstva Boštjan Šefic.

Vse države poskušajo razmere obvladovati, situacija se zato zelo hitro spreminja, poudarjajo na vladi. Posledično se tudi nekatere zahteve, ki jih postavljajo države (denimo Nemčija do Avstrije ali Avstrija do Slovenije, pa tudi mi naprej do Hrvaške), spreminjajo. 

Slovenija iz Avstrije ni dobila nobenih zahtev, da bi morali ločevati migrante po skupinah (na ekonomske, oziroma tiste, ki izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito, ali po državljanstvu). Naši severni sosedje zaenkrat sprejemajo vse migrante, je pa res, da postavljajo zahtevo, da so vsi identificirani oziroma, da so znane države njihovega izvora. 

"Tega dogovora z njimi se držimo. Občasno še prihaja do zavračanja, a v zadnjih dveh treh dneh takih primerov nismo imeli," pravi Šefic.

Vlak z begunci prispel v Središče ob Dravii | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Avstrija uvedla omejitve, Slovenija se dogovorov drži 

Avstrija je uvedla tudi nekatere druge omejitve (število avtobusov v konvoju, število ljudi na posameznem vlaku, določili so ure, kdaj jih lahko pripeljemo). Tega se Slovenija drži, o tem je seznanila tudi Hrvaško. 

Preberite še: 

Slovenski policisti postopek registracije izvajajo natančno, temeljito preverjajo okoliščine in zbirajo podatke o osebah, poudarja Šefic in dodaja: "Naše aktivnosti so usmerjene v to, da Slovenija ne bi postala žep, ko bi migrante zavračali, tok z juga pa bi bil še vedno močan. Ta bilanca je v tem trenutku nič, vsi prebežniki, ki smo jih obravnavali, so bili tudi predani Avstriji."

Hrvaška je prva varna država, kjer migranti lahko zaprosijo za azil 

Vlada se je odločila, da Slovenija ne bo prevzemala odgovornosti za sprejem tujcev, ki jim je policija dala odločbo o pravici zadrževanja na območju Slovenije.

policijska postaja | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

"Hrvaška je po tolmačenju pravne službe evropskega sveta prva varna država, kjer bi migranti zaprosili za azil," trdijo slovenske oblasti.  

V zadnjem času Slovenija prejema zahtevke različnih držav članic Unije. Te Slovenijo prosijo za sprejem beguncev, ki so v drugih državah zaprosili za azil, prošnji pa so priložili tudi dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, ki so ga dobili pri nas. "Ta odločba ne velja kot dovoljenje za prebivanje. Tujcu, ki ima to odločbo, in Slovenijo zapusti, njena veljavnost preneha," je odločen Šefic. 

Vlada odločitev utemeljuje, da so dovoljenje dali zaradi masovnega prehajanja države in zato Slovenija ni pristojna za obravnavanje teh zahtevkov. Od držav članic EU so jih prejeli okoli 1.500. Na vsa, na katera so odgovorili, so dali negativni odgovor.

Bodeča ograja na 155 kilometrih meje s Hrvaško 

Tehnične ovire so postavljene na 155 kilometrih slovensko-hrvaške meje. V zadnjih dneh je so reke narasle, nobena od ovir ni bila zrušena, nobena ni šla v reko, vse so tam kjer morajo biti. Kljub temu bomo del ovir trenutno umaknili in postavili drugačne ovire, tako imenovane panele, ki bodo bolj primerni.

Pince | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

V primeru, da bodo države severno od nas omejevale število beguncev, ki jih sprejemajo, bo temu sledila tudi Slovenija. Če pa pride do bolj drastičnih ukrepov, jih bomo morali uvesti tudi mi. "Imamo jih že pripravljene in jih bomo tudi izvajali – prilagodili se bomo konkretni situaciji," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.

Tehnične ovire so pri tem zelo pomembne, pravijo na Gregorčičevi. Slovenija je morala namreč dokazati, da je sposobna obvarovati schengensko mejo. Hkrati vlada poudarja, da te ovire ne prejudicirajo meje, priznava pa, da otežujejo življenje ljudi.

Slovenija ima pripravljene načrte za različne scenarije 

Povsem hipotetično ima tudi Slovenija pripravljene ukrepe, s katerimi bi dosegla, da bo število ljudi, ki bi se zateklo v Slovenijo, čim manjše. "Mi nimamo kapacitet oziroma možnosti, da bi se tu zadrževalo v veliko ljudi. Kakšno je to število, težko rečem. Cilj je absolutno čim manjše," pravi Šefic.

Nobena od obstoječih kapacitet ni ustrezna za dolgoročno oskrbo prebežnikov, vse so primerne le za krajše obdobje. Za nekaj tisoč ljudi bi Slovenija kratkoročno lahko poskrbela, si pa prizadeva, da ne bi postala žep, kjer bodo prebežniki obtičali. 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 12
  • malonaokoli 07:49 17.januar 2016.

    Ubogi Slovenski narod, že 500 let se brani potujčevanja z različnimi izgovori...dva milijona ljudi želi živeti mirno na svoji zemlji s pravico ki so si jo s krvjo priborili, samostojnost in samoodločanje.Slovenci pač nismo dolžni sprejeti samovolje tujcev ki so ...prikaži več namesto boja za domovino, raje pobegnili iz nje.Ljudje ki ne spoštujejo svoje države tudi moje ne bodo.

  • max 17:08 14.januar 2016.

    "Trudimo se, da ne bi postali žep, kjer bodo begunci obtičali"Postali bomo velika kanta za smeti ,ker žepe ste nam itak že spraznili.

  • max 14:04 14.januar 2016.

    Sem na MMC-ju prebral,da je vlada naročila naj ZZZS plačuje za zdravstvene storitve pritepencev. Sramota,men pa,ko dvakrat ne plačam blokirate vse zdravstvene storitve. Cerar sram naj te bo v dno duše prodane.