V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ob primeru, ko naj bi zdravnik v UKC Ljubljana neozdravljivo bolnemu pacientu vbrizgal kalij, zahtevajo možnost avtonomnega in odkritega opozarjanja na strokovne dileme ter odklone pri zdravljenju bolnikov.
Zdravnik z nevrološke klinike UKC Ljubljana Ivan Radan je konec prejšnjega leta medicinski sestri naročil, naj pripravi kalijev klorid za infuzijo. Bolnik je pet minut pozneje umrl.
Zdravnik je potem, ko je proti njemu stekla kriminalistična preiskava ter notranji strokovni nadzor, zanikal, da bi infuzija s kalijem dejansko stekla v bolnika in povzročila zastoj srca. Ker so na predlog Radana odstopili od obdukcije, komisija, ki je opravila notranji nadzor, ne more z gotovostjo trditi, ali je 83-letni bolnik res prejel kalij in zaradi tega umrl. Bolnika so namreč po smrti upepelili.
Težave se ne smejo reševati ob bolniški postelji
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob tem izpostavljajo vlogo zaposlenih v zdravstveni negi na intenzivnih oddelkih.
Medicinski sestri, ki je bila navzoča dogodku, so sicer po zagotovili vodstva UKC Ljubljana na četrtkovi novinarski konferenci ponudili oporo in pomoč.
V zbornici zdravstvene nege ob tem poudarjajo, da bolniška postelja zagotovo ni prostor za razreševanja medosebnih odnosov in pogojev dela. Takojšnje ukrepanje vodstva UKC Ljubljana pozdravljajo, ob tem pa vse zdravstvene ustanove pozivajo k ustvarjanju delovnega okolja, kjer bodo lahko sodelavci v timu, ne glede na svoj položaj, spregovorili avtonomno, odkrito in brez strahu.
Odkrita komunikacija trpi na račun preobremenjenosti
"Medicinske sestre morajo imeti možnost opozoriti na strokovne dileme ter odklone. Upoštevajoč načela kulture varnosti, spoštovanja življenja, lajšanja bolečin in trpljenja bolnika morajo imeti možnost odkloniti poseg, ki bi bil po njihovem strokovnem prepričanju lahko škodljiv za bolnika in ni v skladu z načeli poklicne etike," so zapisali v sporočilu za javnost.
V delovnih okoljih, kjer je zaposlenih v zdravstveni negi izrazito premalo in so posledično izjemno obremenjeni, je možnost za odkrito komunikacijo toliko manjša, ugotavljajo v zbornici.
"Za zagotavljanje kakovostne, varne in humane zdravstvene obravnave je v intenzivnih enotah in drugih zahtevnih deloviščih še posebej pomembno zadostno število strokovno usposobljenih zdravstvenih delavcev, prav tako pa je pomembno tudi njihovo vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni nadzor nad njihovim delom," so še prepričani.
