Sindikalisti iz vse Evrope so se zbrali na osrednjih demonstracijah v Bruslju, vzporedno pa so demonstracije potekale tudi v nekaterih evropskih državah, tudi tistih, ki še niso članice Evropske unije. Vzrok za proteste so varčevalni ukrepi, ki jih zaradi gospodarske krize uvajajo vse države.
"Bruselj je rojstni kraj teh idej, ki so za delavstvo neprijazne in ki jih politiki, tudi v Sloveniji, jemljejo kot zlato," pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki je bil danes s približno 130 slovenskimi kolegi v Bruslju.
Zaradi demonstracij bo v Bruslju zelo poostren nadzor, saj bodo potekale tudi v bližini najpomembnejših evropskih institucij.
"Naše zahteve so, da naj se gospodje politiki odpovedo strukturnim reformam, ki gredo v smeri krčenja delavskih pravic, v smeri posegov v pokojninske sisteme. Ko gospodje rešujejo javne finance, naj tega ne delajo na račun delavskih pravic," pravi Semolič.
Bruseljske ulice je zasedlo od 56 (policijske ocene) do sto tisoč ljudi (ocene organizatorjev).
Pritiski obeh sektorjev
Na vprašanje, kako naj Slovenija po okrevanju zaradi gospodarske krize ustreže zahtevam javnega in zasebnega sektorja, pa Semolič odgovarja: "Vzroki za težave v javnih financah niso v delavskih plačah, pokojninah, ampak v pohlepu po dobičku." Ob tem pa dodaja, da je treba upoštevati, da v javnem sektorju niso zaposleni le sodniki, zdravniki in poslanci, "ampak tudi velika skupina ljudi, ki ima za svoje delo izjemno slabe plače".
Pridružitev stavki javnega sektorja?
Predsednik stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič je sinoči izjavil, da bodo stavko zaostrili, in "če bo treba, bomo k njej pozvali tudi zaposlene v
gospodarstvu". Semolič na to odgovarja: "Mi nismo dobili nobenega poziva, tudi kolikor vem, je kolega Miščevič uporabil pogojnik, če bo treba, zato se ne bi opredeljevali vnaprej." Če pa bo povabilo prišlo, bodo o njem odločali sindikati posameznih dejavnosti.
