Novinar Dela Ali Žerdin se je ob smrti dolgoletnega sodelavca Aleksandra Zupanca poklonil človeku, ki je bil po njegovih besedah "srce redakcije" in njen "nevidni dirigent". Zupanc je na Delo prišel leta 1995 kot redaktor, pozneje pa postal urednik centralne redakcije in izvršni urednik Sobotne priloge.
Čeprav pod svojim delom pogosto ni bil podpisan, je imel ključno vlogo pri nastajanju časopisa. "Zjutraj je začel sestavljati časopis, zvečer ga je sestavil," piše Žerdin. Skrbel je, da so bili članki smiselno urejeni, naslovi premišljeni, fotografije na pravem mestu in jezik izpiljen. "Tistemu, kar so delali drugi, je dodajal vrednost."
Žerdin ga opisuje kot človeka, ki ni potreboval pozornosti. "Bil je dirigent, ki ni čutil potrebe, da bi bil viden." V redakciji je imel pregled nad dogajanjem, spraševal kolege, kaj pripravljajo, in s svojo prisotnostjo ustvarjal njen utrip. Njegova avtoriteta ni izhajala iz strogosti, temveč iz izjemnega znanja.
Zupanc je bil velik poznavalec slovenskega jezika, literature, umetnosti, politike in tujih jezikov, hkrati pa je razumel tudi tehnične plati časopisnega dela. Žerdin ga opisuje kot humanista, ki je razumel tehnične detajle. Svoje znanje je rad prenašal na druge in pomagal tudi mlajšim novinarjem, da so izboljšali svoje delo.
Čeprav je ob rednem uredniškem delu pisal le občasno, so bili njegovi teksti po Žerdinovih besedah "izpiljeni. Premišljeni. Duhoviti. Poglobljeni. Zanimivi. Brez klišejev." Še pomembnejše pa je bilo, da je znal izpostaviti delo drugih in jim omogočiti, da so zasijali.
Zupanc je bil tudi dolgoletni urednik Sobotne priloge. Ko je moral ponovno prevzeti delo v centralni redakciji, je Žerdin zapisal, da je dnevni časopis urejal "z enako ljubeznijo, kot je poldrugo desetletje urejal Sobotno".
Njuno zadnje srečanje je bilo povezano z Zupančevo potjo na Kitajsko. "Grem na Kitajsko," mu je povedal, nato pa sta se pogovarjala o japonski umetnici Jajoi Kusama. Žerdin je pričakoval, da se bo Zupanc vrnil in mu pripovedoval o svojih doživetjih. Namesto tega je sredi noči prišlo sporočilo, da se je njegovo srce ustavilo na Kitajskem.
"Čakam, da se srce redakcije vrne v ekipo," zapis sklene Žerdin.
Uredništvo Žurnal24 svojcem izraža globoko sožalje.
