Marko Sladič z Mirne na Dolenjskem je elektroinženir, ki se je projektu Podjetno v svet podjetništva v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu priključil pred tremi leti. Vseslovenski projekt, ki so ga podpirale razvojne agencije, finančno omogočile pa Evropska unija ter delno država in občine, je udeležencem omogočal zaposlitev za določen čas štirih mesecev. V tem času so razvijali svoje podjetniške ideje in se usposabljali za njihovo realizacijo.
"Potrebno je bilo pristopiti z dodelano idejo, za izbiro kandidatov so veljali natančni kriteriji, opravili smo več intervjujev. Sprejeti smo bili deležni izobraževanj, predavanj, zame osebno je bilo najbolj dragoceno povezovanje. Vsi, ki delujemo v podjetju Hemptouch, smo se spoznali pri tem projektu," pojasnjuje Sladič. Recepture za konopljina mazila pripravlja biologinja in zeliščarka Silvija Špehar, za promocijo in marketing skrbi Katarina Simonič, industrijsko konopljo gojijo na kmetiji Jerneja Redka, tam tudi hladno stiskajo konopljino olje.
Idejo so preverjali pri potencialnih strankah
V projekt je Sladič prišel z neko drugo idejo o konoplji, vendar kmalu ugotovil, da ne bo prava. Naključje je hotelo, da ga je ravno v tistem času klical znanec, s katerim sta se pogovarjala o dermatitisu; pripomnil je, da bi za lajšanje tegobe potreboval naravno pomoč. "Vedel sem, da se da tudi iz konoplje pripraviti mazila in kreme, konopljino olje je izvrstno za kožo. Med pogovori je bila prisotna tudi Silvija Špehar, danes partnerica podjetja, ki je imela izkušnje s pripravo mazil. Pripravila je kremo, ki je vsebovala konopljino olje in konopljino smolo CBD," začetke pojasnjuje Sladič. Konopljino mazilo so razdelili med nekaj ljudi in dobili izjemne povratne informacije. Tako se je začelo. Sladič in Špeharjeva sta združila moči in skupaj začela delovati v smeri izdelave konopljine kozmetike za lajšanje kožnih težav oziroma kot terapevtsko podporo pri kožnih težavah.
Svojo poslovno idejo sta skrbno preverila. "Veliko sem prebiral o konopljini smoli in jo izdelal iz industrijske konoplje. Med intervjuji s potencialnimi strankami sem spoznal dekle, ki je imelo velike težave s herpesom. Dal sem ji mililiter te smole in balzam za ustnice, ki je vseboval nekaj te smole. Herpes se ji je izjemno hitro pozdravil, vračal se ji je redkeje in vsakič v blažji obliki. Enostavno rečeno se je zaljubila v našo kozmetiko, še vedno je naša stranka. Vsaka pozitivna povratna informacija nam je dala večji zagon, da smo odprli podjetje."
Do novega leta 2013 so bili v programu Podjetno v svet podjetništva, februarja naslednje leto so odprli podjetje. "Gledali smo Tino Maze, ki je osvajala kolajne, kar nam je dalo posebnega zagona," se nasmeji Katarina Simonič, ki danes v podjetju skrbi za marketing in promocijo.
"Vsi vemo, da je kozmetika industrija, v kateri lahko veliki proizvajalci ogromno prihranijo s sestavinami, ki so denimo stranski produkt naftne industrije, kot je pogosto pri kremah na osnovi petrolatov. Po drugi strani pa mi izdelujemo kozmetiko, ki je resnično iz vrhunskih sestavin, naravnih olj, zelišč, ki so zelo blagodejne. S temi lahko resnično podpiramo kožo, ki je v težavah," razloži prednost produktov podjetja Hemptouch. Nenehno jih izpopolnjujejo in razvijajo. Silvija Špehar, ki skrbi za recepture, je trenutno v Vancouvru, po svetu se udeležuje konferenc in izobraževanj, kjer pridobiva znanja in jih nato implementira v recepture. Med drugim se je učila pri mentorju Milanu Kalanu, spoštovanemu slovenskemu zeliščarju.
Težave glede oglaševanja
V podjetju Hemptouch so pripravili več produktov, pri vseh je osnovna sestavina konoplja oziroma olje iz industrijske konoplje. V nasadu spomladi zasadijo dva hektarja površine in pridelajo kako tono semen, iz katerih na isti kmetiji hladno stiskajo konopljino olje. "Že od samega začetka želimo izdelovati produkte, ki so svežih sestavin, v majhnih serijah, kjer lahko nadziramo vsak korak," poudari Sladič.
Na začetku delovanja podjetja Hemptouch so ogromno energije vlagali v razvoj, pripraviti je bilo potrebno produkte, dizajn zanje, spletno stran. V prodajo so šli preko spleta in med drugim oglaševali tudi preko Facebooka. "Odziv je bil izjemen. Ko smo že mislili, da smo na konju, pa nam je Facebook zaprl oglaševalski račun, ker je oglaševanje konoplje po ameriški zakonodaji prepovedano. Ne glede na to, da gre za industrijsko konopljo. Podobno je bilo z Google oglaševanjem. Če ne bi bilo teh ovir, bi s pomočjo spleta lahko prodali bistveno več. Tudi pay pal, denimo, je ameriška firma in nam je zaprla račun."
Po drugi strani se je maloprodaja takorekoč razvijala sama od sebe. Klicale so jih bio trgovine, pridobivali so stalne stranke.
Konopljino podporo zdravljenju podpirajo že nekateri zdravniki
"Vse sorte konoplje vsebujejo kanabinoide, s tem da ima indijska bistveno več THC-ja, naša industrijska, ki je na tleh Evropske unije dovoljena, pa ima veliko več CBD-ja in čisto malo, dovoljeno mero THC-ja. Ker se vežeta na različne receptorje v našem telesu, podpirata različna bolezenska stanja. Lahko so blagodejna podpora obolenjem; kot kažejo raziskave, je THC uspešen tudi v boju zoper raka, vendar ne pri vseh oblikah raka, kar je zelo pomembno! CBD je med drugim uspešen tudi pri avtoimunih boleznih, ki jim pripisujejo veliko težav s kožo. Prisoten je v naših mazilih in kremah," na vprašanje, zakaj konopljina mazila, pojasnjuje Sladič.
Smelost, da s svojimi produkti dejansko pomagajo pri težavah s kožo, je podprta z medicinskimi raziskavami, poudarja. Vse več je raziskav glede konoplje. Kanabinoidov je preko 100, večina je še neraziskanih.V bazi znanstvenih člankov PubMed.gov je trenutno objavljenih 1586 znanstvenih člankov na temo kanabinoida CBD, od tega jih je samo v zadnjem letu objavljenih 145 o delovanju kanabinoida CBD. "Tudi pri nas je vse več študij na to temo, med drugim jih opravljajo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Tudi stranke nam povedo, da jim konopljina mazila zelo pomagajo, konopljino smolo ali druge produkte že svetujejo nekateri zdravniki. Mi sicer vedno poudarjamo, da konoplja ni vsemogočna, da ne zdravi vsega in da naj se ljudje vedno posvetujejo z zdravnikom."
Konopljina mazila se svetujejo za lajšanje težav pri luskavici, dermatitisu, aknasti koži, vneti in razdraženi koži, srbečicah, pikih žuželk in podobno. "V naši medicini zdravniki takšnim ljudem pogosto odgovarjajo, da je reakcija zaradi stresa in predpišejo kortikosteroidno mazilo. To sicer hitro prime, hkrati pa tanjša kožo, dolgotrajna uporaba ni priporočljiva, med drugim lahko celo povzroči odvisnost. Imeli smo osebni stik z gospo, ki se je z dermatitisom soočala od otroštva naprej. Po letih uporabe se je dejansko odvajala zaradi odvisnosti od kortikosteroidnih mazil, pol leta je bila na bolniški. Začela je uporabljati naša konopljina mazila, ki so ji pomagala lajšati težave." Pozitivne izkušnje strank, poudarja Simoničeva, beležijo na blogu na spletni strani podjetja.
Poudarjajo, da so to vse izkušnje strank, sami konopljinih mazil ne oglašujejo kot zdravila za dermatitis recimo, ker jim to seveda preprečuje zakonodaja. "Naša spletna stran je inšpekcijsko pregledana, na vsakem koraku sledimo črki zakona. Ne obljubljamo čudežnih ozdravitev, daleč od tega, obljubljamo blaženje težav. Torej gre za terapevtsko podporo, ki je v celoti naravno." Konopljina mazila ne polnijo sami, sodelujejo s podjetjem, ki ima vse potrebne certifikate, s katerimi zagotavljajo, da so vse sestavine povsem naravnega izvora.
Cilj je Evropa, spogledovanja so tudi z Ameriko
Izdelki Hemptouch so na voljo preko spletne strani, od junija naprej tudi v trgovinah Sanolaborja. "Veliko razmišljamo o rasti podjetja, pri čemer se močno zavedamo, da je Slovenija omejen trg, hitro ga zapolnimo. Oziramo se po tujini, kjer smo se najprej spet srečali s težavami zaradi toge zakonodaje kar se tiče konoplje. Zdaj spet vzpostavljamo kanale, preko katerih bomo prodajali. Za začetek v Veliki Britaniji, kjer smo se poleti preko spletne trgovine Amazon že pojavili in ustvarili zadovoljiv rezultat," pravi elektroinženir, ki so ga življenjske poti pripeljale do industrijske konoplje.
Za zdaj je cilj podjetja Hemptouch, ki je zraslo iz projekta Podjetno v svet podjetništva, evropski trg; z Ameriko so se sicer že spogledovali, a se zedinili, da sprva obvladajo staro celino. "Korak za korakom," je realen Sladič.
barbara.barbic@zurnal24.si
ideja sploh ni nova, temveč zelo stara, vsaj 20+ let. Je bil prispevek v tistih časih o Podjetnku, njegovi ideji in njegovi konoplji, kateremu so pridelek poželi policaji. Potem so sledile neke tožbe pa odškodnine in natezanja. Podjetniška priložnost je… ...prikaži več seveda splavala po vodi. Do današnjega dne, ko jo je na novo odkrilo uredništvo Žurnala.