V enem letu požrli svoje besede

Politiki. Skoraj eno leto po predčasnih parlamentarnih volitvah smo preverili, v kolikšni meri še vedno držijo stališča nekaterih slovenskih politikov, ki so jih izrazili decembra lani.

Odločilni za prihodnost

O tem, zakaj volilci kljub nenačelnosti ne kaznujemo takšne drže politikov, kako to, da zaradi prelomljenih obljub ne odstopijo, in ali je mogoče, da se takšne prakse v prihodnje spremenijo, smo vprašali Toneta Peršaka, pisatelja in nekdanjega poslanca.

“Živimo v okolju, v katerem osebna odgovornost nikoli ni bila izrazito izpostavljena. Gre za okolje, kjer prevladuje katoliška vera. Osebna odgovornost je bila vedno omejena na spovednico,” meni Peršak. Po drugi strani pa pri nas prevladujeta egoističen in ideološki vidik, nadaljuje sogovornik: “Naše stranke funkcionirajo izrazito ideološko. Tako za stranke ni pomembno, ali je njihovemu članu, zlasti če gre za strankarskega prvaka, mogoče kaj očitati. Rečejo – ne moremo ga zaradi malenkosti odstaviti. Odstavijo nižje člane, kot se je to dogajalo z zdaj nepovezanimi poslanci.” Peršak je prepričan, da imamo Slovenci premalo časa svojo državo, da bi se navadili, da je politika podsistem družbe, ki je odločilnega pomena za našo prihodnost.

Kaj govorili in kaj nato storili

Gregor Virant, DL

“Mi ne gremo v koalicijo z SDS, če ne bodo nehali brskati po arhivih, odkrivati, kaj je delal predsednik republike pred 20 leti. Ne bomo se igračkali z referendumi, ne bomo slovenskih sodišč primerjali z ukrajinskimi in ne bomo ustanavljali slabih bank, ker potrebujemo dobro banko.” 26. novembra 2011, v Žurnalu

Dejstvi
Državni zbor je s 47 glasovi za, vključno z glasovi poslancev Državljanske liste, sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, na podlagi katerega se bo ustanovila slaba banka. 3. oktober 2012

Virant je ostal v koaliciji, čeprav vladni kabinet na proslavo ob dnevu državnosti ni povabil veteranskih organizacij NOB in je tako znova odprl ideološko temo. Da jih ne bodo odpirali, je sicer zapisano tudi v njihovi koalicijski pogodbi. Konec junija 2012

Zoran Janković, PL

Jankovićeva lista bi uveljavila spremembe referendumske ureditve, med drugim ne bi dovolili referendumov o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna ali zakonov, ki predpisujejo prispevke za zdravstveno, pokojninsko in druga socialna zavarovanja. 29. novembra 2011, v Žurnalu24

Dejstvo
30 poslancev Pozitivne Slovenije je 30. oktobra vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o Slovenskem državnem holdingu. Janković je odločitev označil za najtežjo odločitev, odkar se ukvarja z visoko državno politiko. Največja dilema je bila po njegovem mnenju odločiti se, ali pustiti oba zakona, da se uveljavita, ali pa priznati, da je s to odločitvijo spremenil zavezo, da ne bo zahteval referendumov. Oktobra in novembra 201

Janez Janša, SDS

“Jaz se referenduma ne bojim, za pomembne odločitve si je dobro vzeti dovolj časa.” 25. novembra 2011, v Žurnalu24

Na vprašanje, ali bo vpleten v izbiro direktorjev podjetij s pomembnim državnim deležem, je odgovoril: “Nasprotno, v strateških državnih podjetjih bomo zadržali 25 odstotkov plus delnico, država se bo tako umaknila iz tekočega vodenja, kadrovanja in poslovanja." 26. novembra 2011, v Žurnalu

Dejstvi
“Časa ni veliko. Vidimo, kakšne so razmere v bančnem sektorju, v številnih državah, žal tudi v Sloveniji, zato so potrebne hitre odločitve.” 18. oktobra 2012

Janševa vlada je po poročanju medijev zamenjala vsaj sto funkcionarjev, uradnikov in nadzornikov v manj kot treh mesecih, med drugim prvi dan direktorja Sove in urada za verske skupnosti, nato pa še direktorja Arhiva Republike Slovenije (RS) in direktorata za medije. “Naš (kadrovski, op. a.) cunami, če ga lahko tako imenujemo, je predvsem sledenje učinkovitosti,” pa je kadrovske menjave komentiral Anže Logar, direktor Urada vlade RS za komuniciranje. februar-maj 2012

Andrej Vizjak, SDS

“Pokojninska reforma ne bo kratkoročno reševala problemov deficita in javnega dolga, ker ne bo ustvarila nobenega novega delovnega mesta, ne bo ustvarila 50 tisoč novih delovnih mest ali česa podobnega.” 18. aprila 2011, na seji državnega zbora

Dejstvo
V vlogi ministra za delo se Vizjak o vsebini predloga pokojninske reforme zdaj usklajuje s socialnimi partnerji. Reforme so zaradi stabilizacije pokojninske blagajne nujne, trdi koalicija. novembra 2012

Karl Erjavec, DeSUS

“Nova vlada mora imeti izdelan gospodarski program, ki prinaša nova delovna mesta, saj bi z manjšo brezposelnostjo financirali pokojninsko in zdravstveno blagajno. Poleg tega se ne sme poslabšati položaj upokojencev. Potem ne bi stoodstotno vztrajali pri stališču proti pokojninski reformi,” je našteval pogoje za vstop v koalicijo. 26. novembra 2011, v Žurnalu

Dejstvo
Oktobra letos je bilo v Sloveniji brezposelnih 110 tisoč ljudi, prav toliko kot leto prej. Zakon za uravnoteženje javnih financ je s 1. junijem 25 tisoč upokojencem znižal pokojnine, s čimer se je poslabšal položaj upokojencev. Kljub temu Erjavec po novem podpira pokojninsko reformo, čeprav je v času Pahorjeve vlade iz te izstopil prav zaradi nesoglasij v zvezi z njo. februar-november 2012