Železniški promet v in iz Luke Koper je zaradi torkovega iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah do preklica prekinjen. Trenutno na odvoz iz Kopra čaka 35 tovornih vlakovnih kompozicij, so sporočili iz Luke Koper, kjer poslovnim partnerjem predlagajo uporabo kamionskih prevozov.
"Slovenske železnice posledice nesreče intenzivno odpravljajo, tako da bi promet po progi ponovno stekel v čimkrajšem možnem času. Poslovni partnerji so o zapori proge že obveščeni, sprejeli pa smo tudi že nekaj ukrepov za omilitev posledic prekinitve železniškega tovornega prometa," so danes sporočili iz Luke Koper. Poslovne stranke spodbujajo k uporabi kamionskih prevozov, zato v naslednjih dneh pričakujejo povečan kamionski promet.
Bodo težave tudi na avtocesti?
Izredna profesorica na fakulteti za logistiko mariborske univerze Darja Topolšek in dekan omenjene fakultete Bojan Rosi sicer opozarjata, da večje količine tovora ni moč v celoti preusmeriti na cestni transport. Kot sta opozorila, to med drugim prinese tudi težave na avtoceste, meje, prav tako sami Luki Koper, kjer so potrebna dodatna parkirišča za tovornjake, ter zastoje na širšem območju Luke.
Zmogljivosti Luke Koper, avtoceste in prevoznikov so omejene. "V primeru hitrega predvidenega odprtja proge se predvideva, da se bodo naročniki prevoza odločili, da za nenujne prevoze počakajo," sta pojasnila.
Nakladanje in razkladanje tudi ponoči
V Luki bodo sicer za večjo pretočnost nakladanje in razkladanje kamionov na vseh terminalih omogočili tudi v nočnem času ter kadrovsko okrepili službe, povezane s procesom vstopov in izstopov kamionov iz pristanišča. Poslovne partnerje bodo ažurno obveščali o vseh novostih, povezanih s propustnostjo železniške proge Divača-Koper, so napovedali.
Iztirilo šest vagonov
Do nesreče vlaka je prišlo v torek popoldne, ko se je v predoru v Dolu pri Hrastovljah od kompozicije 18 vagonov tovornega vlaka iztirilo šest vagonov in se nagnilo na steno predora. Pri tokratni nesreči je v ospredju predvsem okoljski vidik, saj je pri iztirjenju prišlo do iztekanja kerozina, ki bi lahko ogrozil vodno zajetje Rižane.
Ne gre sicer za prvo iztirjenje cistern z nevarnimi snovmi. Nekaj podobnega že zgodilo jeseni leta 1994, ko se je pri Obrovem razlilo plinsko olje. Kot je dejala Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU, je takrat kmalu po izlitju deževalo in je onesnaženje na izvir prišlo v treh dneh.
Topolškova in Rosi sta spomnila na oceno ogroženosti zaradi železniške nesreče iz avgusta lani, iz katere izhaja, da je bilo med letoma 2013 in 2017 v slovenskem železniškem prometu prepeljanih povprečno 1,9 milijona ton nevarnih snovi letno, največ naftnih derivatov
.Vzrok za nesrečo pri Hrastovljah sicer kriminalisti še iščejo. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je danes v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je velika verjetnost, da je bila poškodovana kretnica, manjša verjetnost pa je, da je bil poškodovan vagon. "Človeška napaka je izključena," je dodal.
dezurni@zurnal24.si
