Glede na najnovejšo predvolilno anketo Mediane, bi se ob upoštevanju opredeljenih volivcev Državni zbor uvrstilo šest strank, torej ena več kot sedaj. Štiriodstotni prag bi tako prestopile SDS, Gibanje Svoboda, lista Levice in Vesne, lista NSi, SLS in Fokus, SD ter Demokrati Anžeta Logarja.
Dovolj glasov za vstop v državni zbor naj po tej anketi ne bi uspelo zbrati Resni.ci Zorana Stevanovića, za katero bi glede na anketo Mediane glasovalo 3,1 odstotka vprašanih, Piratski stranki, ki naj bi jo podprlo 2,9 odstotka vprašanih, SNS Zmaga Jelinčiča, ki jo podpira 1,9 odstotka vprašanih, Prerodu, stranki Vladimirja Prebiliča, ki ga glede na anketo Mediane podpira 1,5 odstotka vprašanih, Glasu upokojencev z 1,3 odstotka podpore in stranki Mi, socialisti! z 1,1 odstotno podporo.
Tudi zadnja anketa Ninamedie potrjuje, da bodo pod parlamentarnim pragom ostali Prerod z 2,4 odstotka vprašanih (sredi februarja 2,5 odstotka), stranka Resni.ca z 2,2 odstotka (sredi februarja 3,1 odstotka vprašanih), Mi, socialisti Mihe Kordiša z 1,5 odstotka (sredi februarja 1,6 odstotka), Piratska stranka, ki jo vodi Jasmin Feratović, z 1,4 odstotka vprašanih (enako kot sredi februarja).
Agencija Parsifal, ki ankete izvaja za Nova24TV, v najbolj sveži anketi napoveduje, da bodo pod parlamentarnim pragom ostali Prerod, ki med vsemi anketiranimi dosega 2,8 odstotka podpore, med opredeljenimi volivci 3,8 odstotka, med tistimi, ki nameravajo na volitve zagotovo priti, pa 2,9 odstotka. Podobno velja za stranko Resnica, ki dosega 2,4 odstotka podpore med vsemi vprašanimi, 3,2 odstotka med opredeljenimi in 2,1 odstotka med volivci, ki napovedujejo udeležbo.
Če se uresničijo napovedi agencij, bodo te stranke, čeprav njihovi kandidati ne bodo izvoljeni v parlament, vseeno prejemale proračunska sredstva, namenjena financiranju političnih strank. Do sofinanciranja iz proračuna so po zakonu o političnih strankah poleg tistih, ki dobijo poslanske mandate, namreč upravičene tudi stranke, ki jim sicer ni uspel preboj v parlament, so pa na volitvah zbrale vsaj odstotek glasov. Za skupno kandidatno listo dveh strank je ta meja 1,2 odstotka glasov, za skupno kandidatno listo treh ali več strank pa 1,5 odstotka glasov.
V finančnem načrtu DZ za leto 2025 je bilo za sofinanciranje političnih strank iz proračuna države namenjenih 5,57 milijona evrov.
Na parlamentarnih volitvah leta 2022 so morale stranke, da bi bile upravičene do proračunskih sredstev, prejeti nekaj več kot 16.000 glasov. Med strankami, ki se niso uvrstile v državni zbor, a so presegle mejo sofinanciranja, so bile Povežimo Slovenijo, Resni.ca Naša prihodnost in Dobra država, Pirati, Naša dežela, SNS, stranka, ki se je čez to mejo prebila najbolj tesno, je stranka Vesna, ki je dobila 1,35 odstotka podpore, oziroma 16.089 glasov volivcev.
Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je za pridobitev sredstev iz proračuna zadostovalo že nekaj manj kot 10.000 glasov. Listi Andrej Čuš in Zeleni Slovenije so do državne pomoči prišli, čeprav so prejeli zgolj 9.708 glasov.
soočenje predsednikov vseh strank, parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ter list za državnozborske volitve
Sredstva za financiranje strank se določijo v proračunu države, in sicer se lahko za to nameni najmanj 0,0085 odstotka in največ 0,017 odstotka BDP v letu pred sprejetjem proračuna. Odstotek višine BDP na predlog vodij poslanskih skupin določi kolegij predsednika DZ, sredstva za posamezno stranko se določijo v finančnem načrtu DZ, strankam pa se izplačujejo po dvanajstinah.
Krepitev finančnega položaja velikih strank
S spremembo zakona o političnih strankah leta 2023 se je znesek, namenjen sofinanciranju političnih strank, glede na prejšnje leto podvojil. Hkrati se je spremenil tudi način delitve sredstev. Pred spremembo so se proračunska sredstva za politične stranke delila tako, da se je 25 odstotkov sredstev enakomerno razdelilo med stranke, ki so na državnozborskih volitvah prestopile prag enega odstotka. Po spremembi pa večino, 90 odstotkov sredstev iz državnega proračuna dobijo stranke, ki so dosegle boljši rezultat na volitvah.
Volilni štab stranke Svoboda
Tako je največ sredstev pripada največji stranki Svoboda, ki je bila s 34,45 odstotka glasov v letu 2025 upravičena do 1,85 milijona evrov sredstev, obenem pa je prejela tudi sredstva, do katerih sta bili upravičeni stranki LMŠ in SAB, ki sta se po volitvah združili s Svobodo. Skupna sredstva so v letu 2025 tako znašala nekaj več kot 390.000 evrov.
Drugouvrščena na volitvah leta 2022, SDS, pa je bila lani upravičena do nekaj manj kot 1,28 milijona evrov proračunskih sredstev. Ob tem pa ji je za lani pripadlo še nekaj več kot 27.000 evrov sredstev, do katerih je bila sicer po volitvah upravičena Nova ljudska stranka (NLS), ki je nastopila na listi strank Povežimo Slovenijo in se je pozneje združila s SDS.
sergeja.hadner@styria-media.si
Kaksen brezvezen clanek. Najbolj pomembna tema v drzavi - prisluhi, pa skriti pod goro puhlih clankov. Levicarji naj vam po tockah napisem kaj se dogaja v Sloveniji: 1. Na dan je prsilo da je korupcija v Sloveniji na ravni Afrike… ...prikaži več in to zato ker imamo vedno znova leve vlade. 2. Policjia in sodisce tega ne odkrivata in preganjata ker so zlizani s politiko. 3. Mediji pisejo clanke v katerih pluvajo po opoziciji, najvec po JJ. 4. Volilci v strahu spet volijo levico in krog korupcije se nadaljuje.
V parlament verjetno ne bodo prišli, dobili pa bodo precej denarja...v kolikor preverite izobrazbeno strukturo kandidatov ugotovimo ,da ima večina najmanj 6. izborazbeno stopnjo do doktoratov ...in zakaj ne želijo delati v stroki ?
Pozdravljeni, ponudba za posojilo med zasebnimi resnimi v 24 urah. Dajem resna in zanesljiva zasebna posojila v razponu od 2.000 € do 3.000.000 € s stopnjo 3% . Če vas to zanima, me kontaktirajte po mojem e-pošti: marijarajevic259@gmail.com