Moški, ki je skozi okno devetega nadstropja na Zaloški cesti v Ljubljani vrgel otroka in nato skočil še sam, je do leta 2008 delal kot varnostnik pri policiji. Službo je izgubil po tem, ko je bil obsojen zaradi nasilja v prvem zakonu, iz katerega ima sicer enega polnoletnega otroka. Včeraj se je po sporu z drugo partnerko znesel nad 5-letno hčerko in sodil tudi sebi. Ta primer in druge sorodne zadeve je za zurnal24.si komentiral psiholog dr. Peter Umek, sicer predavatelj kriminalistične psihologije na Fakulteti za varnostne vede.
Kako je možno, da oseba, ki je že bila obravnavana zaradi nasilja in ima očitne probleme, "pretenta" vse okoli sebe? Konec koncev imajo na policiji testiranja, ki naj bi pokazala psihofizične sposobnosti kandidatov.
Dejstvo je, da je težko ugotoviti prikrito agresivnost. Psihologi naj bi pri kadrovanju gledali tudi na agresivnost – problem pa je, da testi (vprašalniki), ki jih uporabljajo, niso čisto temu namenjeni. Te vprašalnike je grozno lahko pretentati. Kadrovanje v policiji ni enostavna zadeva in lahko se šele pri delu izkaže, kakšne težnje ima nekdo. Jaz tu ne bi krivil kadrovske službe. To dogaja tudi v tujih policijah. Vedno dobiš tudi take, ki iščejo opravičilo za uporabo sile, s tem pa zadovoljujejo svoje potrebe.
Torej se takšna nagnjenja večinoma pokažejo čez čas v praksi?
Ja, večinoma je tako. In moram reči, da takšni primeri, ko policisti izražajo tako imenovano brutalnost, razmeroma hitro odidejo iz policije. Policija kar uspešno prevetri svoje vrste.
Iz različnih zapisov na forumih lahko sklepamo, da se nekateri bojijo prijaviti domnevno nasilne policiste ali pa se kasneje soočijo s tem, da jih kolegi ščitijo.
Te zapise je treba brati z določeno distanco. Res je, da v policiji velja neka solidarnost, tako kot recimo pri zdravnikih. A vsako pritožbo obravnavajo in kar nekaj disciplinskih postopkov je uvedenih proti policistom.
Lani je bilo – če pogledamo samo delo policistov – zoper njih podanih 636 pritožb. Zoper 48 policistov so v končni fazi tudi ukrepali. Se ljudje torej res v tolikšni meri neupravičeno pritožujejo?
Tega ne morem reči. Velikokrat so res pritožbe tudi zaradi odlaganja s kaznijo. Je pa razmerje med ukrepi in pritožbami res nekoliko veliko. Malo je ukrepov, pa še za te ne vem, kakšni so. (Policisti so dobili 36 opozoril, 1 opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, 3 predloge za uvedbo disciplinskih postopkov, v 8 primerih pa so obvestili specializirani oddelek skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, op. a. Več si preberite TUKAJ.)
Peter UmekKar sem spremljal uboje, nimajo osnove v recesiji, ampak gre za nesposobnost reševanja medosebnih odnosov.
Kaj po vašem mnenju botruje tolikšnemu številu umorov, samomorov, ubojev?
Nekateri velik pomen pripisujejo recesiji. Lani smo imeli sicer razmeroma majhno število samomorov, ubojev in umorov.
Je kriza za nekatere izgovor?
Ja, za nekatere verjetno je. Res pa je, da se je globalni način življenja za nekatere spremenil. Kar sem spremljal uboje, nimajo osnove v recesiji, ampak gre za nesposobnost reševanja medosebnih odnosov. Tudi ta včerajšnji primer kaže na to. Pri umorih je druga stvar – tam gre več ali manj za dobiček. Tak primer je bil verjetno zdaj v Krškem.
Si predstavljate, da vaša predavanja obiskujejo tudi ljudje, ki bodo tako ali drugače povezani s policijo, pa v sebi nimajo težnje pomagati drugim?
Pri nas so študentje, za katere ni nujno, da bodo v policiji – lahko so varnostniki, varnostni menedžerji ... Mi nimamo nikakršnega sita, kjer bi rekli, da sprejmemo samo tiste z dobrimi nameni. Tako kot pri vsakem drugem študiju. Tudi pri medicini ni nujno, da dobite samo ljudi, ki bi radi pomagali sočloveku. Ali pa v novinarstvu. Pri vsakem poklicu je možnost zlorabe.
