Milan Ustroša, ZSSSDanes bomo izvedeli, ali bo ustavno sodišče pustilo, da še ljudje odločajo o čem v tej državi, ali pa bosta Merklova in Sarkozy odločala o tem, kaj bomo mi počeli, ker bo Pahor to prenesel v svojo politiko.
Danes so ustavni sodniki nadaljevali in končali obravnavo zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi, ki je minuli teden niso dokončali.
Odločitev bo ustno v ponedeljek, 14. marca, ob 14. uri v razpravni dvorani ustavnega sodišča razglasil predsednik ustavnega sodišča.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude meni, da nadaljevanje obravnave pomeni, da odločitev ni tako preprosta.
Bojan Bugarič s pravne fakultete v Ljubljani, ki v zadevi zastopa sindikate, pa glede na vprašanja, postavljena na javni obravnavi sredi februarja, sklepa, da odločitev ne bo v prid sindikatom.
Večina mora biti
Po besedah Kerševana po navadi odločitve niso bile znane isti dan, četudi je ustavno sodišče odločilo. V praksi to pomeni, da tudi zaradi morebitnih ločenih mnenj, redakcije in podobnega ustavno sodišče potrebuje še kakšen dan ali dva, preden odločba postane javna.
Na ustavnem sodišču si prizadevajo za čim hitrejšo rešitev zadev, vendar vprašanja zahtevajo poglobljeno presojo. Okvirni rok, v katerem bi morali končati presojo, je 30 dni, ta pa je potekel že sredi februarja. Po besedah Udeta posledic zaradi pretečenega roka ni.
Ustavni sodniki so se na javni obravnavi 15. februarja seznanili s podrobnostmi, ki so jih zanimale v povezavi z zahtevo državnega zbora. Tako jih je med drugim zanimalo, koliko natančno znašajo izdatki za pokojninsko blagajno iz državnega proračuna in kakšni so načrti vlade za soočenje z neplačevanjem prispevkov v pokojninsko blagajno.
Na javno obravnavo so prišli predstavniki državnega zbora, vlade, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je referendumsko pobudo vložila.