V tujini prepričani, da bomo do poletja zaprosili za pomoč

"Veš, da te imamo radi, Slovenija. Toda finančni trgi te ne marajo," so zapisali na spletni strani ameriškega časopisa Washington Post. Slovenija mora do konca pomladi z izdajo obveznic ustvariti več milijard evrov prihodkov. Če obveznic ne bo izdala po razumni ceni, bo država, ki jo vodi Alenka Bratušek, morala trojko - Evropsko centralno banko, Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (IMF) - zaprositi za finančno pomoč, piše Washington Post.

Bančni sistem v Sloveniji je sicer bistveno manjši od tistega na Cipru, Luksemburgu ali na Malti, a to Bruslja najverjetneje ne bo prepričalo, da v primeru slovenske prošnje za pomoč ne bo zahteval korenitih rezov v javno porabo in občutnega povišanja nekaterih davkov, še opozarjajo v Washington Postu.

"Gre za problem nezaupanja"

Ekonomist Jože P. Damijan, ki se v svojem blogu opira ravno na zgornji citat iz omenjenega časnika, se strinja, da gre pri Sloveniji za problem zaupanja oziroma naraščajočega nezaupanja. "Slovenija si je pridobila sloves države, ki ni sposobna oblikovati, politično sprejeti in izvajati kredibilnih politik, ki bi zajezile rast javne porabe, ki bi učinkovito sanirale banke in ki bi učinkovito vplivale na rast konkurenčnosti gospodarstva," je zapisal.

Po njegovem mnenju so stvari zelo preproste, saj finančne trga ne zanima nič drugega kot zunanji vtis, ali je vlada sposobna zajeziti rast javne porabe, učinkovito sanirati banke in spodbuditi rast konkurenčnosti gospodarstva prek strukturnih reform. "Če ni tega kredibilnega zunanjega vtisa, Slovenija ne bo dobila svežega denarja po sprejemljivi ceni. In to pomeni de facto bankrot in prošnjo za finančno pomoč."

Z novo vlado se je kredibilnost Slovenije zmanjšala

Damijan je prepričan, da se je z novo vlado, "neprepričljivo predsednico vlade in popolnoma anemičnim finančnim ministrom, kredibilnost Slovenije v tujini drastično zmanjšala."

"Kolikor slišim, v tujini stavijo na 90 : 10 ali v najboljšem primeru na 80 : 20, da bo Slovenija morala do poletja zaprositi za finančno pomoč," je zapisal.

Poziv k zamenjavi Čuferja

Zato je po njegovem mnenju potrebno nemudoma zamenjati javni diskurz o smeri makroekonomskih politik in kot prvo, simbolno potezo zamenjati finančnega ministra in na to mesto postaviti osebnost, ki bo navzven simbolizirala zasuk v kurzu makroekonomskih politik. "Potrebujemo izjemno močnega finančnega ministra, ki bo s svojo pojavo simboliziral kredibilnost fiskalne konsolidacije, sanacije bank in zagona konkurenčnosti gospodarstva. Tovrstnih osebnosti je kar nekaj, predvsem pa: France Arhar, Janez Šušteršič, Dušan Mramor," ponuja Damijan.

Prepričan je, da lahko nekdo izmed ponujenih ali kdorkoli drug z "osebnostjo", v enem letu nepovratno požene proces sanacije bank, zajezi javno porabo s kolegom v gospodarskem resorju ter v sodelovanju s finančnimi trgi zažene projekt dokapitalizacije perspektivnih podjetij in rasti konkurenčnosti gospodarstva. "Stvari so izvedljive, toda izvajati jih mora kredibilna osebnost na mestu finančnega ministra," zaključuje.