V zraku hud smrad, turisti se verjetno ne bodo več vrnili

O situaciji na Cajhnovem jezu na sotočju Save Bohinjske in Save Dolinke na Lancovem je radovljiška občina 26. avgusta obvestila Inšpektorat RS za naravne vire in prostor. Na občini so v prijavi navedli, da glede na izgled gošče obstaja velika verjetnost, da gre v tem primeru ponovno za izliv fekalnih odplak v reko Savo.

Ker odziva ni bilo in se stanje na jezu iz dneva v dan slabša, je občina v sredo inšpektorat ponovno pozvala k takojšnji obravnavi zadeve in k nujnemu ukrepanju, da se ne bi ponovila zgodba iz leta 2018, ko je smrdeča gošča prekrila vodno gladino reke Save na celotnem območju jeza.

Velik okoljski problem

Pred šestimi leti je situacijo rešila Občina Radovljica, ki je s pomočjo gasilskih društev in Komunale Radovljica izvedla ter financirala zahtevno intervencijsko čiščenje jezu, vključno z odvozom gošče na primerno stalno deponijo. Za interventno reševanje situacije so se na občini odločili tudi tokrat. Kot so pojasnili, gre namreč za velik okoljski problem, ki škoduje vodnemu ekosistemu in s smradom močno obremenjuje prebivalce Lancovega.

Ob tovrstnih pojavih se sicer pogosto porajajo dvomi o zmogljivosti kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav na turistično obremenjenih območjih zgornje Gorenjske, kjer se v poletnem času število ljudi močno poveča, saj se prebivalcem pridruži še vsaj toliko turistov. Na Gorenjskem se tako že kažejo potrebe po nadgradnji kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.

Mežan je ocenil, da na Bledu ni glavna težava kapaciteta čistilne naprave, temveč to, da je preobremenjena z meteornimi in izvirskimi vodami, ki po mešanem kanalu tečejo nanjo. "Če bi potok Ušivec usmerjali kam drugam kot v kanalizacijo, bi zadevo že rešili," je prepričan.

"Potrebovali bi tri milijone evrov"

Pojasnil je, da so v minulih letih na Bledu veliko vložili v gradnjo ločene meteorne in fekalne kanalizacije, a se v središču kraja znova združita in z veliko obremenitvijo pritečeta na čistilno napravo. "Potrebovali bi tri milijone evrov, da bi lahko s tlačnim vodom fekalno kanalizacijo speljali naprej od igralnice po Cankarjevi cesti na čistilno napravo, meteorno pa pod glavno cesto do Mlina in v potok Jezernica," je ocenil župan.

Dolgo je na Bledu veljalo prepričanje, da je z omenjenim projektom treba počakati do izgradnje južne obvoznice, saj da si dotlej ne morejo privoščiti zapore glavne ceste, a Mežan je prepričan, da bi z izmenično enosmernim prometom ali vožnjo čez Rečico tudi to lahko izvedli. Izkušnje z dolgotrajno enosmerno zaporo glavne ceste so namreč na Bledu imeli že letos zaradi sanacije konzolnega pločnika.

Mežan je ocenil, da bi se projekta lahko lotili takoj, ko bi bila zanj zagotovljena sredstva. Vendar blejska občina ne more z njim kandidirati za nepovratna sredstva, saj na kanal ne bi priklopili zahtevanih novih 2000 populacijskih enot. Zato Mežan apelira na pristojne v državi, naj pripravijo tudi kakšen razpis, na katerega bi se lahko prijavile še občine, ki so v preteklosti že marsikaj postorile in ne priklapljajo več novih populacijskih enot, a potrebujejo dopolnitev kanalizacijskih vodov, da bi rešile okoljske probleme in preprečile morebitne ekološke katastrofe.

Velike težave na področju komunalne infrastrukture

Kranjskogorska županja Henrika Zupan je pojasnila, da ima Gorenjska precej potreb na področju urejanja komunalne infrastrukture. V Kranjski Gori opažajo, da je njihova čistilna naprava, ki je bila zgrajena leta 2001, obremenjena do zgornje meje.

Nadgradnjo čistilne naprave bi potrebovali tudi v Bohinju, kjer je vzpostavljena za 10.000 populacijskih enot. "Za 5500 Bohinjcev je dovolj velika. Problem je, ko pride turizem in se Bohinj napolni," je izpostavil bohinjski župan Jože Sodja. Spomnil je, da so državi v času gradnje čistilne naprave predlagali, da bi za dodatno kapaciteto 3000 populacijskih enot poskrbelo turistično gospodarstvo, a se to ni zgodilo.

Problem preobremenitve čistilne naprave po lanskem nasvetu strokovnjakov delno rešujejo tako, da v času velikih obremenitev moč čiščenja povečajo s tem, da namesto zraka vpihujejo kisik, kar omogoča hitrejšo razgradnjo. Jasno pa je, kot je izpostavil župan, da bo treba kmalu čistilno napravo nadgraditi in razširiti, saj nanjo postopno priklapljajo tudi celotno zgornjo bohinjsko dolino.

Inštitut Revivo: "Ne gre za naraven pojav!"

Stanje na terenu so si ogledali tudi v Inštitutu Revivo, raziskovalnem zavodu, ki deluje na področju ihtioloških (ribjih) in ekoloških raziskav. "Odmiranje alg v tako veliki količini, ki pokriva velike površine, se najpogosteje zgodi na rečnih pregradah in jezovih, ki pa nikakor niso naravni pojav," so prepričani.

"Jez reko pri trenutnem nizkem pretoku spusti preko levega dela struge, zato se odplake kopičijo v desnem delu toka, kjer dodatno ovirajo ribjo stezo. Ribja steza, ki je vključena v zajezitveni kompleks, pa je zastarela in trenutno dodatno zamašena s plavjem in občutno prenizkim vodnim pretokom. Tako se v tem obdobju postavlja tudi vprašanje ekološkega pretoka, ki ga morata zagotavljati uporabnika vode na jezu," so poudarili.

Pojasnjujejo, da se ob kopičenju alg v takih količinah ta hip dogajata dva kontroverzna biološka procesa. "Alge čez dan proizvajajo kisik, ki nasiči vodo, a ga preko noči, ko ni svetlobe, le te tudi porabijo. Tak proces povzroča anoksično okolje (brez kisika), ki pa je grožnja za celoten vodni živež v reki. Posebno je to problematično v času po lanskoletnih poplavah, ko je ribjega živeža zelo malo, ob enem pa je tako stanje nevarnost za ribogojnico, ki z jezu zajema vodo. Da je krog težav res zaskrbljujoč, pa je ribogojnica namenjena za gojitveni doprinos vlaganja rib v Savo, ki jih je že tako osiromašilo pred letom dni v poplavah," pravijo v Inštitutu Revivo.

Poleg tega se zaradi gnitja odeje, ki prekriva jez, po Lancovem širi hud smrad, ki moti tako domačine kot turiste.

dezurni@styria-media.si