Umik soglasja o dežurnem delu nekaterih zdravnikov po 1. septembru bo predvsem v manjših bolnišnicah vodstvu povzročil kar nekaj organizacijskih težav.
Bolnikov še niso obveščali
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor bodo tako kot drugod zagotovili nemoteno nujno zdravstveno oskrbo 24 ur na dan. “Ker je še vedno možen dogovor med ministrom in zdravniki, operacij še nismo odpovedovali. Če pa bo treba zares reorganizirati delo, bomo bolnike, naročene na nenujne preglede, preiskave in posege, ki jih bo treba odpovedati ali prestaviti, o tem obveščali telefonsko ali pisno po pošti,” je pojasnila Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor.
Zaradi manj dežurstev pa se v mariborski bolnišnici pripravljajo tudi na ukinitev dodatnih programov – mednje spadajo dodatne operacije endoprotetike na ortopediji in dodatne umetne oploditve.
Na novo organizacijo dela se pripravljajo tudi v ptujski bolnišnici. Direktor Robert Čeh sicer poudarja, da se pri njih ozko grlo pojavlja na kirurgiji. Je pa prepričan, da bi lahko še pred omenjenim rokom ministrstvo in zdravniki dosegli dogovor. Čakalne vrste se bodo podaljšale tudi v Murski Soboti. Delo bo Bojan Korošec, direktor bolnišnice, organiziral v obliki dežurstva znotraj 48-urnega delovnika ali s tremi izmenami.
Posledice tudi pri otrocih
Z organizacijo dela bodo imeli velike težave tudi v Slovenj Gradcu. “Redni program se bo okrnil za 10, 20 odstotkov. Čakalne dobe bi se lahko podaljšale pri operacijah kolka in kile. Dlje bi se čakalo tudi za operacijo krčnih žil,” je povedal Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, in pristavil, da bi umik soglasij čutili tudi pacienti na ambulantni ravni; izjema ne bi bil niti otroški oddelek.
Lavre pa je opozoril še na možne resne likvidnostne težave bolnišnice zaradi neizpolnjevanja norme nekaterih programov. “Če zaradi umika soglasij ne bodo izpeljani nekateri programi, nam bodo trgali denar,” je dejal.
Marjan Ferjanc, direktor celjske bolnišnice, prav tako napoveduje težave. Zaradi morebitnega zmanjšanega obsega dela zdravnikov bi prihodki na mesec upadli za milijon evrov – tako bi lahko bolnišnica v enem letu izgubila štiri milijone sredstev. Po napovedih vodstva bo v Celju obseg operacijskega časa na operativnomedicinskem področju septembra v povprečju manjši za približno 30 odstotkov.
