Več poslancev SDS ni oddalo poročila, KPK jih utegne zato udariti po žepu

Skladno z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije morajo funkcionarji poročila o premoženjskem stanju oddati v enem mesecu po nastopu funkcije. Vse poslance, ki so s tem zamujali - bili so iz več poslanskih skupin -, je Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pozvala, naj to storijo v 15 dneh. Kdaj se ta rok izteče, ni znano, saj je odvisno od tega, kdaj je bil poziv posameznikom vročen.

Z izjemo 12 poslancev SDS so svoje obveznosti poročanja o premoženjskem stanju doslej izpolnili vsi poslanci, so za STA danes pojasnili na komisiji.

Če poslanec ne poroča o premoženjskem stanju, mu lahko KPK v okviru prekrškovnega postopka izda globo v višini od 400 do 1200 evrov, če pa ne izpolni svojih obveznosti poročanja niti po pozivu, pa je lahko na udaru njegova plača, oziroma nadomestilo plače, kadar gre za poročanje po prenehanju funkcije. KPK se namreč lahko odloči, da se poslancu prejemek "vsak mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini deset odstotkov njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače". "Takšno odločbo je dolžan izvršiti delodajalec," so dodali na KPK.

Po pravnomočnosti posameznih postopkov bodo podatki o tem tudi javno objavljeni.

V poslanski skupini SDS očitke zavračajo. V pojasnilo so navedli, da zakon po njihovem razumevanju ne določa ponovnega poročanja za tiste poslance, ki so bili tokrat ponovno izvoljeni in so svoje poročilo oddali že ob nastopu prejšnjega sklica DZ, njihovo premoženjsko stanje pa ostaja nespremenjeno. Opozorili so tudi, da je KPK konec marca letos prakso glede tega spremenila, pri čemer je po njihovi oceni "razširila zakonske zahteve brez jasne pravne podlage". "Namesto učinkovitega nadzora KPK uvaja nepotrebne administrativne obveznosti, čeprav ji zakon omogoča, da potrebne podatke pridobi sama iz uradnih evidenc," so kritični.

Na KPK so za STA spremembo prakse potrdili. Spomnili so, da iz 41. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije izhaja, da bi podatke o premoženjskem stanju morali zavezanci poročati najmanj trikrat, in sicer v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije in tudi eno leto po prenehanju funkcije ali dela.

"Komisija je to določbo vselej - in to počnemo še vedno - skušala tolmačiti tako, da poročanje zavezancem, ki opravljajo več zaporednih mandatov, prinaša čim manj birokracije. A po spremembah zakona, ki so omejile hrambo dokumentacije KPK na deset let in omejitev obravnave zadev na pet let, je komisija stališče morala spremeniti. Še vedno pa je to v korist zavezancev, saj jim ni treba poročati po prenehanju funkcije in nato še ob (vnovičnem op. a.) začetku, pač pa le enkrat," so pojasnili.

Kot so namreč navedli, se je v praksi dogajalo, da funkcionarji o premoženju niso poročali več let. O spremenjeni praksi so vse poslance v začetku mandata tudi obvestili, so zatrdili.

Prav tako pa lahko KPK skladno s 43. členom zakona o integriteti zavezance k poročanju premoženjskega stanja pozove kadarkoli, so dodali.

Po oddaji poročil KPK opravi tudi splošni nadzor pravočasnosti in pravilnosti poročanja pri vseh poslancih, ki še poteka.

So pa za STA potrdili, da je poslanec Mijič prijavo premoženjskega stanja oddal v zakonskem roku, v njej pa je poročal tudi o lastniškem deležu v podjetju. Sokoordinator Levice Luka Mesec je namreč v sredo v izjavi dejal, da po njihovih informacijah Mijič na KPK naj ne bi prijavil lastništva tega podjetja. Nasprotno so v Resnici zatrdili, da je Mijič natančno, pravočasno in v skladu z zakonodajo izpolnil svojo dolžnost.

V zvezi s poslancem Mijičem pa KPK vodi tudi postopek predhodnega preizkusa, v katerem preverja sum kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nezdružljivosti funkcij in drugih institutov, so še navedli na KPK.