Nadzorni svet Vegrada je po nekaj urah prekinil sejo, na kateri je obravnaval poročilo o solventnosti družbe ter finančni načrt prestrukturiranja družbe. Po besedah prvega nadzornika Klemna Boštjančiča so se seznanili s poročilom, dolgim 40 strani. Poročila ne želi komentirati, saj se do njega niso opredelili. Sejo bodo zaključili v petek, ko se bo nadzorni svet izjasnil o poročilu, uprava pa bo posredovala še dodatna pojasnila, je še dodal.
Prva dama družbe Hilda Tovšak je po seji potrdila, da je predstavila ukrepe finančnega načrta ter da so ga obravnavali z zaposlenimi in sindikatom. Projekt bo po njenih besedah dobil širšo podporo, več pa bo znano konec tedna.
"Danes je bilo opravljeno veliko delo, dokument je pripravljen, tako da se lahko resno in strokovno odločimo," je še povedala. Uprava bo po njenih besedah predlagala prisilno poravnavo, o tem pa se bodo, kot je dejala Tovšakova, še veliko pogovarjali in odločali o prednosti enega in drugega postopka.
Možna scenarija po razglasitvi insolventnosti Vegrada sta namreč le dva – prisilna poravnava ali stečaj. Medtem ko se večina strokovne javnosti in zaposleni v Vegradu, teh je ostalo manj kot 700, zavzemajo za stečaj, naj bi Tovšakova na vse kriplje poskušala tri člane nadzornega sveta prepričati, da je prisilna poravnava boljša izbira.
Pahor: Vodilni morajo prevzeti odgovornost
Ob skorajšnji prisilni poravnavi ali stečaju Vegrada se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da se slovensko gradbeništvo pričakovano krči in prihaja do točke, ko bodo preživeli le najboljši. "Nekatera podjetja tudi s pomočjo države v tujini pridobivajo nove posle, nekatera pa se niso znašla in vodilni v teh podjetjih morajo zdaj prevzeti odgovornost," dodaja.
Katarina Kresal, notranja ministricaPlače in prispevke delavcev je treba plačevati, podizvajalce je treba plačevati, tuje delavce pa je potrebno obravnavati pošteno in enakopravno. V nešteto zakonih obstajajo stroga
pravila, ki se jih je treba držati.
"Tisti, ki imajo poslovne vizije, načrte in zaupanje zaposlenih, da se bodo prebili skozi težke čase, uspevajo. Nekateri pa se očitno v času krize niso znašli in danes morajo sprejemati ukrepe, ki bi se jim morda lahko izognili z drugačnimi poslovnimi odločitvami," je še povedal. Poslovne odločitve podjetij so stvar vlade le toliko, kolikor si želi, da država podjetjem, ki imajo načrte, pomaga v okviru dovoljenega. "Kadarkoli je kdo od poslovnežev potreboval pomoč v tujini, jo je tudi dobil," je dejal premier.
Spremenjen zakon o inšpekciji
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa pravi, da ima država za vse primere stečajev na voljo ustaljen in dober nabor ukrepov, kjer so najprej na voljo neposredne socialne pomoči, nato pa uveljavljanje vseh pravic iz naslova zaposlovanja – nadomestilo za čas brezposelnosti in vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. Ob primerih, kot sta podjetji Prenova iz Kočevja in Vegrad, so se odločili, da bodo jeseni spremenili zakon o inšpekciji, v katerem bodo inšpektorjem dali večja pooblastila in zaostrili sankcije, je napovedal Svetlik.
"Vegrad je zdaj predvsem moj in Zalarjev problem"
"Ignoranca do pravne države je bila lastna več ali manj vsem vladam do zdaj, zato danes ne morem drugače, kot da se strinjam s kolegico Radićevo, da je Vegrad zdaj res ostal predvsem moj in Zalarjev problem, če s tem poenostavljeno poimenujemo ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje," se je odzvala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
Srečko ČaterVerjeli smo v Tovšakovo, vedno je znala stvar predstaviti tako, da je bila zelo verjetna. A z umikom NLB in propadom sporazuma o dokapitalizaciji je vsem strokovnjakom jasno, da je konec neizogiben.
Vsi mehanizmi nadzora nad zakonitostjo in učinkovitostjo poslovanja družbe so po njenih navedbah odpovedali takrat, ko je bil še čas, da naredijo svoje, in to kljub dejstvu, da ima država v tej gospodarski družbi nezanemarljiv 30-odstotni delež.
"Ostala bo le bolna mati"
Sindikalist Srečko Čater pravi, da bodo dobljeno poročilo in načrt zdaj podrobno pregledali neodvisni strokovnjaki in na podlagi videnega povedali svoje mnenje. A je po njegovem mnenju stečaj boljša izbira, o pravih namenih Tovšakove pa ne dvomi. "Ona in njen sin sta sposobna svašta," pravi Čater, ki je prepričan, da si Tovšakova trenutno predvsem kupuje čas, s katerim bi iz prihodnje stečajne mase izločila čim več premoženja.
"Tovšakova zna, je zverziran politik in trenutno dela predvsem politično in ne ekonomsko. V preteklosti je vsem dokazala, da ekonomskega znanja nima," pravi sindikalist, ki sumi, da je večino premoženja prenesenega ali še bo na zdrava hčerinska podjetja, ki ne bodo predmet stečaja. "Ostala bo le še bolna mati," o končni usodi nekdaj enega vodilnih slovenskih gradbenih podjetij meni Čater in opominja, da je po njegovih podatkih velik del strojev in druge opreme na lizing, kar dodatno znižuje maso, iz katere naj bi poplačali delavce in upnike.
Katero stran bodo zavzeli nadzorniki?
Doslej so nadzorniki v sestavi Klemna Boštjančiča, Branke Gabrijel in Sama Mastnaka dokaj vestno sledili željam Tovšakove. Ker je Branka Gabrijel kot direktorica družbe pooblaščenke Vegrad Naložba, prek katere Tovšakova lastninsko obvladuje 56 odstotkov Vegrada, d. d., trdno na njeni strani, se postavlja vprašanje, ali bo tudi predstavnik delavcev Mastnak ostal zvest Tovšakovi, medtem ko je Boštjančič glede na medijske nastope že doslej od Tovšakove zahteval čistejšega vina.
Delavcem, ki so še ostali v podjetju, je precej bolj v interesu, da gre družba v stečaj, saj bodo tako lahko dobili odpravnino in šli na zavod, medtem ko je v primeru prisilne poravnave usoda dolga, ki ga ima podjetje do njih, negotova. Bi pa bil scenarij s stečajem precej manj ugoden za Tovšakovo, saj bi kot ena glavnih lastnic družbe izgubila precej več.
