Velika reševalna akcija za svobodo medijev

V demokratični družbi, ki zagotavlja pluralnost mnenj, je vloga neodvisne tiskovne agencije pogoj za zagotavljanje svobode medijev in preverljivih informacij. V Društvu novinarjev Slovenije skupaj s sindikatom in uredništvi medijskih hiš so pred dnevom svobode medijev zagnali donatorsko akcijo za ObSTAnek, saj vlada že več kot 120 dni odreka financiranje javne službe STA.

Pred dnevom svobode medijev so na situacijo opozorili tudi v sindikatu novinarjev Slovenije. Dan svobode medijev je OZN razglasil leta 1993 z namenom spomniti države na dolžnost spoštovanja pravice do svobode izražanja.

Neodvisna tiskovna agencija kot temelj zagotavljanja novic

STA, ki je vodilni vir novic v Sloveniji, bo kmalu praznovala svojo 30-letnico obstoja. Prenehanje njenega financiranja lahko tako razumemo tudi kot poskus zmanjšanja zaupanja javnosti v njeno delo. Čeprav je državni zbor decembra 2020 sprejel določbo o financiranju STA v letu 2021, STA-ju po več kot 120 dneh vlada še vedno ni izplačala teh sredstev. V četrtek je Evropska komisija odobrila nadomestilo Slovenije v znesku 2,5 milijona evrov za opravljanje javne službe STA.

 ''Javno financiranje bo prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic slovenski javnosti brez neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.''
Evropska komisija

STA torej po navedbah Evropske komisije izvaja službo v splošnem gospodarskem interesu, ki je za nacionalni trg v tem obsegu ne bi mogla zagotavljati z lastnimi sredstvi. Komisija je sklenila, da je ukrep v skladu s pravili EU o državnih pomočeh, saj zagotavlja službo v splošnem javnem interesu in spodbuja pluralnost medijev. Ukrep ne izkrivlja konkurence. Kljub temu iz STA sporočajo, da sredstva letos še niso bila izplačana.

"Kolikor vem, je to denar, ki je bil že izplačan po tistem, ko je bil zakon sprejet v DZ. Je pa po pravilih, ki obstajajo, bilo treba zaprositi za soglasje Evropsko komisijo. Ministrstvo za finance je to storilo, in kot pravite, je to soglasje danes prišlo. Ampak gre za sredstva, ki so že bila izplačana," pa je premier Janez Janša v četrtek povedal med obiskom pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v Parizu.

Temu je kasneje pritrdil tudi direktor Urada Vlade RS za komuniciranje Uroš Urbanija. Janša še vedno trdi, da STA ni posredovala potrebne dokumentacije, medtem ko so iz STA-ja so sporočili, da ''se jim zanimivo, da Janšev kabinet poslane dokumentacije STA ni odstopil Ukomu, saj je direktor Ukoma zatrdil, da je še kar nima.'' 

Pred dnevom svobode medijev so na situacijo opozorili tudi v sindikatu novinarjev Slovenije in ponovno pozvali k spoštovanju vladavine prava. Začelo se je zbiranje finančnih sredstev za zagotovitev nemotenega delovanja STA. V Društvu novinarjev Slovenije skupaj s sindikatom in uredništvi medijskih hiš so zagnali donatorsko akcijo za STA, za ObSTAnek.

Slovenija Evropska komisija dala zeleno luč, na potezi Ukom

Razsežnosti dogajanja tudi izven nacionalnih meja

Na problematiko avtokratičnih teženj proti zagotavljanju pogojev za svobodno novinarstvo so se odzvali tudi v tujih medijih. Mednarodni tednik The Economist, bruseljski Politico, nemška Deutsche Welle in Focus, avstrijski Die Presse, in nedavno francoski Le Monde so opozorili na dogajanje v državi in pritiske znotraj slovenske medijske krajine.

Na evropskem parketu so se razprave o svobodi medijev tako poleg obravnavanja Poljske in Madžarske razširile tudi na Slovenijo. K izboljšanju položaja ni pripomoglo Janševo spletno obračunavanje z novinarko Politica ter evropskega poslanca Guya Verhofstadta prek Twitterja. Na premierjevo povabilo delovne skupine iz Bruslja, ki bi, kot je v vabilu zapisal Janša, ''se prepričala o stanju demokracije, vladavini prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev,'' je Evropska komisija odvrnila, da za oceno položaja skrbi letno poročilo o vladavini prava.

Premier Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti sta kmalu zatem prejela vabilo na pogovor o medijih v Sloveniji v skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Kljub dodatnim postavljanjem pogojev za udeležbo, ki so bili izpolnjeni, sta predčasno zapustila sejo in do razprave ni prišlo. 

Slovenija Evropski poslanci na vlado naslovili številna vprašanja

Pozivi k prenehanju zmanjševanja neodvisnosti javnih medijev

Društvo novinarjev Slovenije je že januarja v svojem poročilo o spremljanju napadov na novinarje v obdobju od 2018 do konca 2020, ugotovilo, da je ''sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje do novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče'' in opozorilo na napade s političnega vrha in v medijih blizu SDS.

Prav tako se je stanja medijske svobode dotaknilo več drugih poročil. Letno poročilo o stanju na področju medijev za leto 2020 platforme Sveta Evrope je ugotovilo, da so se pogoji za opravljanje neodvisnega novinarstva poslabšali. Poročilo je pozvalo slovensko vlado k prenehanju poskusov zmanjševanja kredibilnosti in neodvisnosti javnih medijev. V okviru Slovenije so bili izpostavljeni predvsem otežen finančni položaj RTV Slovenija, ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije, pa tudi blatenje novinarjev na spletu.

Na indeksu medijske svobode, ki ga že vrsto let ugotavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, je Slovenija letos izgubila 4 mesta v primerjavi z lanskim letom in se tako uvrstila v spodnjo polovico seznama evropskih držav, skupno pa na 36. mesto od skupno 180 držav. Poleg položaja RTV Slovenija in finančnega izčrpavanja STA so kot problematično izpostavili tudi napade na novinarje iz pro-vladnih medijev in ustanovitev nacionalne tiskovne agencije, ki promovira agendo, ki je blizu vladajoči stranki. V Sloveniji se tako soočamo z diskriminacijo pri razdeljevanju javnih sredstev in dostopa do uradnih virov informacij ter tožb SLAPP, to so tožbe zoper novinarje z namenom utišanja kritičnosti.