V nadaljevanju preberite:
- Ministrstvo za kulturo spreminja Zakon o verski svobodi
- Neuradno naj bi zvišali kritje prispevkov za verske uslužbence
- Cerkev opozarja na dodatno finančno breme
Po neuradnih informacijah naj bi na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Ignacija Fridl Jarc, pripravljali spremembo zakonodaje, po kateri bi kritje socialnih prispevkov za verske uslužbence registriranih verskih skupnosti ponovno zvišali na 100 odstotkov. Na ministrstvu naše informacije niso niti potrdili, niti zanikali, so pa potrdili, da so spremembe v pripravi. "Vsebina predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o verski svobodi je še v oblikovanju, zato predlogov sprememb in dopolnitev še ne moremo komentirati. Novelo zakona bomo časovno pripravili v skladu z okvirnim načrtom normativne dejavnosti vlade za leto 2026. Ko bo novela pripravljena, bomo javnost obvestili in pojasnili predloge," pravijo na ministrstvu.
Iz 48 na 100 odstotkov je kritje socialnih prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev z uredbo zaradi izrednih razmer v času covida uvedla vlada Janeza Janše. Vlada Roberta Goloba je leto in pol kasneje uredbo razveljavila, kritje socialnih prispevkov pa iz 48 odstotkov dvignila na 60 odstotkov. Katoliška cerkev je odločitvi ostro nasprotovala in zahtevala ohranitev 100-odstotnega kritja.
Škofovska konferenca: Duhovniki živijo od darov vernikov
"Znižanje državnega sofinanciranja socialnih prispevkov s 100 % na 60 % je za Katoliško cerkev pomenilo in še vedno pomeni precejšnjo dodatno finančno obremenitev. Duhovniki niso zaposleni v klasičnem smislu in nimajo plače; živijo predvsem od darov vernikov," pravijo pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). "S pristojnimi državnimi organi si ves čas prizadevamo za dialog in za primerno sistemsko ureditev, ki bo dolgoročno zagotavljala socialno varnost verskih uslužbencev ter spoštovala splošno koristno vlogo verskih skupnosti v družbi," dodajajo.
Miloščina ni namenjena duhovnikom
Pri škofovski konferenci pojasnjujejo, da preostali del prispevkov, ki ni več krit iz državnega sofinanciranja, doplačujejo duhovniki sami, v kakšni od škofij pa tudi škofija. "Zaradi tega ne moremo govoriti o neposrednem upadu obnov sakralnih objektov ali pastoralnih programov. Finance župnij so namreč ločene od osebnih prihodkov duhovnikov. Kar verniki darujejo pri miloščini, je namenjeno vzdrževanju župnije, obnovam, pastoralnemu delu in pomoči ljudem ter se ne sme mešati z osebnimi prihodki duhovnikov. Gre torej za dve povsem ločeni temi," poudarjajo.
Znižanju državnega kritja sta nasprotovali tudi Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev. Medtem ko so večje verske skupnosti opozarjale, da bi znižanje pomenilo poseg v že pridobljene pravice in zmanjšanje standarda verske svobode pa so manjše verske skupnosti ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorna uredba, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.
Poglejte jih s čim se vozijo!
Duhovniki zelo dobro živijo zaradi financ. Nimajo klasičnih bivalnih stroškov, avte menjajo kot po tekočem traku, nihče ne kontrolira njihovih prihodkov. Ko bo urejemo to se naj uredi ostalo.
Zakaj se ob vseh drugih posegih v pravice državljanov, kjer so spremembe s pompom napovedane še predno so bile kjerkoli zapisane v osnutke, ali predloge zakonov, jasno in glasno ne pove, da bodo prispevki države za duhovščino ponovno 100 odstotkov,… ...prikaži več ni jasno. S tem se le daje vtis, da gre za nekaj slabega, kar je potrebno pred javnostjo skrivati.