Vlada sprejela uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Uredba, s katerim se višajo plače direktorjev, ravnateljev in tajnikov, je bila na dnevnem seju vlade že prejšnji teden, a jo je vlada zadnji trenutek umaknila z dnevnega reda. Z umikom seje je sprožila ogorčenje, tako v Združenjenju ravnateljev kot v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota je po umiku uredbe ministrici Maji Makovec Brenčič ponudila svoj odstop.
Odprava anomalij
V obrazložitvi med gradivi na spletni strani vlade navajajo, da se bodo s predlagano uredbo odpravile zaznane sistemske anomalije določanja plač direktorjev v javnem sektorju. Finančne posledice uredbe, ki zadeva vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, so ocenjene na 8,8 milijona evrov. Dodajajo, da so direktorji v nov plačni sistem vstopili prvi že marca 2006, zaradi interventnih ukrepov od leta 2012 pa se njihove uvrstitve niso spreminjale, temveč so se določali le plačni razredi novoustanovljenih oseb javnega prava.
Nove uvrstitve bi veljale od začetka leta 2018. "Težko bi točno povedali, katera izmed dejavnosti bo deležna največ sprememb in tudi največ finančnega učinka. Glede na število pa domnevamo, da bo to najverjetneje dejavnost vzgoje in izobraževanja, saj je tam največje število direktorjev (k čemer so šteti tudi ravnatelji)," so za STA navedli na ministrstvu.
Ne morejo napredovati in nimajo dodatkov
Na ministrstvu za javno upravo so v pojasnilu za agencijo spomnili, da je problematično zlasti to, da direktorji zaradi interventnih ukrepov v kriznih letih ne morejo napredovati, prav tako pa nimajo dodatkov, ki jih sicer imajo javni uslužbenci.
Uredba med drugim določa plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb in organov v sestavi, generalnih direktorjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oz. sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot ter direktorjev oz. tajnikov občinskih uprav.
Ko je plača ravnatelja nižja od učiteljeve
Najnižje umeščeni ravnatelji vrtcev (41. in 42. plačni razred) in osnovnih šol (42. in 43. plačni razred) imajo sedaj nižjo plačo kot učitelji z nazivom "svetnik". "Ravnatelj je lahko tudi 'svetnik', a se nam ta strokovni naziv ne upošteva, čeprav že več kot deset let opozarjamo na to krivično anomalijo," poudarja predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan. "Nihče v državi noče slišati, da je ravnatelj odgovoren za delo vseh podrejenih, nekateri od njih pa so kljub temu uvrščeni na plačni lestvici višje."
Ravnatelje je motilo tudi, da je mnogo kategorij direktorjev javnih zavodov, pa tudi uradnikov v vseh ministrstvih, umeščenih v višje ali celo bistveno višje plačne razrede kot ravnatelji šol in vrtcev, a se obseg njihovega dela ne more primerjati z njimi.
Po novem naj bi bil najnižje uvrščeni ravnatelj v 47. plačnem razredu, kar pomeni štiri plačilne razrede nad najvišje uvrščenim učiteljem.
Najvišje povišanje direktorju javnega sklada
Časnik Finance je izračunal, da se bo plača med enkratnimi ustanovami najbolj, za 16 odstotkov, zvišala direktorju Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Velislavu Žviplju, ki bo napredoval za štiri plačne razrede, in sicer iz 52. v 56. plačni razred, kar pomeni, da se bo njegova osnovna plača brez dodatkov s 3.255 evrov zvišala na 3.808 evrov.
Za 12 odstotkov se bo po izračunih Financ plača zvišala vodji kabineta predsednika vlade Mira Cerarja, Gregorju Krajcu, in direktorju JZ Slovenska akreditacija Boštjanu Godcu.
Finance še navajajo, da se bo za osem odstotkov zvišala plača šefom tožilstva in odvetništva, za štiri odstotke pa naj bi prejeli direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega sklada Irena Kuntarič Hribar, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem ter načelnik upravne enota Lovro Lončar.
Ravnateljem za 16 odstotkov več
Sicer si visokega, kar 20 odstotnega povišanja plač, po izračunih časnika lahko obetajo direktorji javnih zavodov s področja športa. V povprečju za 18 odstotkov se bodo zvišale plače tudi ravnateljem dijaških domov, vrtcev in direktorjev zavodov s področja turizma, za okoli 16 odstotkov pa generalnim sekretarjem oz. direktorjem pravosodnih organov, ravnateljem osnovnih in glasbenih šol, direktorjem kmetijsko gospodarskih zbornic, muzejev in galerij ter direktorjem javnih stanovanjskih skladov.
Sramota! Ubogim delavcem ki pa fizično garajo po 10-12 ur na dan po mrazu in vročini,pa ne zvisujete plače!!!! Direktorji,pa samo sedijo v toplih pisarnah,kofetkajo,osvajajo tajnice...za to jim bote place višali????!! Gamad!
Banda, za to pa je denar. Samo pri eni plači bo dobil skoraj 500 € več. Če se ne bi to dogajalo v SLO, ne bi verjela, tako pa .... Dobro, da za navadne državljane ni denarja in ukrepi še… ...prikaži veče trajajo. V nekaj letih se mi je plača zvišala za 0,7 posto, kar je zneslo par €. Kaj smo mi ene ovce .... Potem se pa popravijo anomalije v J razredu in po novem to pomeni samo to, da država plačuje manj za razliko do minimalne plače, delavec pa je na istem znesku. Sramota. Fuj.
Vlada je sprejela uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju.............v RS deluje ali bolje vegetira okoli 300 agencij ,zavodov ,komisij ,ki zaposlujejo nekaj tisoč oseb z visoko šolsko izobrazbo in imajo status direktorjev ,tajnic...............Kdo bo vse to plačal ? Seveda… ...prikaži veča gre za milijonske stroške in ne samo nekaj 20 € kot nam lažejo iz vlade ! Za zdravstvo in socialo pa nimajo denarja !