Kot so v sporočilu za javnost zapisali v SBC, so njihovi predlogi konstruktivni in konkretni. "Z aktivnim dialogom in konkretnimi rešitvami in predlogi želimo v slovenski družbi ustvarjati in okrepiti okolje, ki podjetnim posameznikom omogoča ustvarjanje, s tem pa ustvarja pogoje za močno socialno državo," so navedli in dodali, da morajo biti spremembe predmet širšega družbenega konsenza in javnega dialoga.
V SBC nasprotujejo znižanju splošne olajšave z zdajšnjih ciljnih 7500 evrov na 5000 evrov, saj da je takšna sprememba škodljiva za vse zaposlene v Sloveniji. Trenutno veljavno postopno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave na 7500 evrov je po njihovem smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci.
Prepričani so, da predlagana sprememba, ki omejuje nagrajevanje zaposlenih v uspešnih podjetjih, ni potrebna. Takšnemu omejevanju nasprotujejo in predlagajo možnost nagrajevanja zaposlenih iz nerazporejenega dobička.
Nasprotujejo tudi dvigu obdavčitve v zadnjem dohodninskem razredu s trenutnih 45 na 50 odstotkov. Predlagajo, da se v dohodninskem razredu 74.000-150.000 evrov ohrani 45-odstotna obdavčitev, višja stopnja, 50-odstotna, pa naj se vpelje za dohodke nad 150.000 evrov.
V SBC predlagajo tudi, da se ohrani trenutna ureditev, ko gre za prodajo lastnega deleža v podjetjih. Predlagana sprememba je po njihovem v neposrednem nasprotju z odločitvijo vrhovnega sodišča. Davčni zakoni namreč ne morejo posegati v materijo, ki je urejena v drugih zakonih. "Zato menimo, da bo, če bo zadeva prišla do ustavnega sodišča, to razveljavilo omenjeno določbo," so navedli in dodali, da gre za politično urejanje zadeve, ki je bila na strokovni ravni že (drugače) konkretno odločena.
Korak v napačno smer je po mnenju SBC tudi predlog zvišanja obdavčitve pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem z zdajšnjih 15 na 25 odstotkov. Takšna rešitev deluje destimulativno in potencialno vodi v višje število kršitev davčne zakonodaje, saj povečuje možnosti, da zavezanci ne bi prijavljali dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Predlagajo ohranitev sedanje ureditve.
Kot potrebno sprememba pa izpostavljajo uvedbo razvojno-socialne kapice, h kateri gospodarstvo poziva že dlje časa. Predlagajo kapico pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, torej pri 4600 evrih bruto. Menijo, da bi bili s tem zajeti ključni poklici, ki so gonilna sila razvoja - inženirji, znanstveniki, razvojniki. Sem spadajo seveda tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki. "Po našem mnenju bi bilo sprejetje razvojne kapice pomemben korak za boljše poslovno okolje in s tem večjo konkurenčnost Slovenije," so zapisali.
Predlog spremembe dohodninskega zakona je sicer vlada pripravila v paketu s še tremi predlogi zakonov – o trošarinah, o davčnem postopku in o finančni upravi. Javna obravnava vse treh zakonskih predlogov se je iztekla minuli petek, ministrstvo za finance pa je na predloge novel prejelo okoli 50 odzivov, največ na predlagano novelo zakona o dohodnini, in bo te zdaj temeljito preučilo. O predlogih bodo razpravljali tudi na Ekonomsko-socialnem svetu.
