Poročila. Vlada bo po naših neuradnih informacijah na seji prihodnjo sredo razpravljala o zaostankih, ki so se na posameznih upravnih enotah nakopičili pri vodenju postopkov in izdaji različnih dovoljenj državljanom. Šefi upravnih enot so morali do včeraj dopoldne ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) posredovati najbolj sveže podatke o tem, kolikšne zaostanke pri opravljanju svojega dela si je nabral vsak posamezni javni uslužbenec.
Dva dni za poročilo
“Prosimo vas za posredovanje podatkov o zaostankih na dan 31. maj, in sicer v priloženi excelovi tabeli, do srede, 6. junija, do 10. ure. Podatke bo obravnavala vlada na seji 13. maja,” so na MPJU zapisali v pozivu, ki so ga vsem upravnim enotam v državi posredovali v ponedeljek. Javni uslužbenci so imeli na voljo manj kot dva dneva, da so svoja poročila oddali šefom. Neuradno naj bi na večjih upravnih enotah največ zaostankov nastajalo pri izdajanju gradbenih dovoljenj in vodenju postopkov tujcem, ki si v naši državi urejajo prebivališče. Pri tem pa, neuradno, večinoma še niso izdana gradbena dovoljenja ali dovoljenja za bivanje posameznikom, ki so zanje zaprosili že v začetku lanskega leta ali celo predlani.
Včasih vsake pol leta
Nekdanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs se takšen način preverjanja, kako hitro javni uslužbenci rešujejo postopke, ne zdi sporen, temveč potreben ukrep. “Mi smo z načelniki upravnih enot na pol leta na posebnih sestankih razpravljali o problematiki dela. Običajna praksa v javni upravi je namreč, da se vzrok za zastoje pri delu javnih uslužbencev, bodisi zaradi nerodnosti bodisi zaradi nedoslednosti, lahko ugotovi le prek določenih merilnikov. Če se denimo generalno pojavijo zastoji pri izdaji gradbenih dovoljenj, se lahko določi strategija, kako postopke pospešiti. Ne morem pa ocenjevati, ali je ta zadnji poziv prav tako mišljen kot merilnik ali podlaga za kaj drugega,” dodaja Pavlinič Krebsova.
