"Spremljanje pravnega reda EU in obveznosti, ki iz njega izhajajo, in način izpolnjevanja teh obveznosti sta ustrezno procesno določena in informacijsko podprta. Kljub stalnim prizadevanjem za pravočasno implementacijo pravnih aktov EU pa do posamičnih zamud še vedno prihaja in se jim tudi v prihodnosti ne bo možno v celoti izogniti," so nam pojasnili iz Službe vlade za zakonodajo.
Pri prenosu direktiv EU, izvajanju uredb EU in izpolnjevanju vseh drugih obveznosti namreč po njihovih besedah ne gre za avtomatizirano in enostavno nalogo, ki bi pomenila zgolj prepisovanje besedil posameznih aktov EU v slovensko zakonodajo, temveč je treba v vsakem posamičnem primeru – da bi dosegli skladnost, zakonitost, ustavnost in izvršljivost nacionalnih predpisov – izvesti mnogo aktivnosti.
Dodajajo, da se redno vodijo evidence o tem, na katerih področjih so bili sproženi predsodni in sodni postopki oziroma katera ministrstva so (bila) zanje pristojna, prav tako se obdobno pripravljajo poročila o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in notifikaciji nacionalnih predpisov Evropski komisiji ter odprtih kršitvah pravnega reda EU. "Informacijo o navedenem Vlada Republike Slovenije redno pošilja v seznanitev Odboru Državnega zbora za zadeve Evropske unije," opisujejo.
Štirinajstim je rok potekel
Služba vlade za zakonodajo je 17. 11. 2023 obvestila vlado z ''Informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU (Informacija)'', vlada pa je nato Informacijo obravnavala na svoji 82. redni seji dne 30. 11. 2023.
Na seznamu je bilo skupno 46 direktiv, od katerih je 14 direktiv bilo takih, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso bili sprejeti oziroma notificirani. Bilo je še 32 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 12. 6. 2027.
Od dne 17. 11. 2023, na katerega se nanašajo podatki iz informacije, do danes je Evropska komisija po navedbah Službe vlade za zakonodajo zaprla osem kršitev in odprla pet novih kršitev zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v nacionalno pravo.
Služba vlade za zakonodajo
V zvezi s kršitvijo št. 2016/2188 pa je Sodišče EU izdalo ugotovitveno Sodbo z dne 30. 11. 2023 v zadevi C‑328/22 zaradi neizpolnjevanja obveznostih iz 4., 5. in 15. člena Direktive Sveta 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode. Kot piše v omenjeni sodbi Sodišča, "Republika Slovenija v zvezi z aglomeracijo Ljubljana ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev: da se komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku in da se izpusti iz komunalnih čistilnih naprav ustrezno spremljajo." S tem Republika Slovenija ni izpolnila zadanih obveznosti, v preostalem je tožbo zavrnilo.
Najnižji pavšalni znesek 383.000 evrov
Ko smo jih vprašali, ali lahko pričakujemo nove denarne kazni v zvezi s postopki zaradi nenotifikacije direktiv, so nam pojasnili, da je odločitev o tem v izključni pristojnosti Sodišča EU. V tem kontekstu so izpostavili le kršitev št. 2021/0097, ki je bila sprožena zaradi nepravočasne notifikacije Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev).
V zvezi s tem je Evropska komisija Sodišču EU v tožbi, z dne 8. 7. 2022, predlagala, naj se Republiki Sloveniji naloži plačilo denarne kazni v znesku 6256.17 EUR na dan, šteto od dneva razglasitve sodbe v tej zadevi, in pavšalnega zneska v višini 1390,77 EUR na dan, pomnoženega s številom dni trajanja kršitve, z najnižjim pavšalnim zneskom 383 000 EUR.
Pojasnili so nam, da so bili sicer 11. 10. 2022 za prenos navedene direktive že sprejeti in notificirani vsi nacionalni predpisi, za katere pristojno ministrstvo meni, da v celoti prenašajo to direktivo, vendar pa končna odločitev Sodišča EU še ni bila sprejeta.
Slovenija plačala 750.000 evrov
Dodali so, da je Republika Slovenija do sedaj že plačala kazen zaradi kršitve pravnega reda EU, in sicer zaradi nepravočasnega prenosa direktive.
Navajajo, da je bilo na podlagi Sodbe z dne 13. 1. 2021, v zadevi C‑628/18, Republiki Sloveniji naloženo, naj Evropski komisiji plača pavšalni znesek v višini 750.000 EUR, ker do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016, oziroma vsekakor s tem, da Evropske komisije o navedenih zakonih in drugih predpisih ni obvestila.
Republika Slovenija je v času sodnega postopka navedeno direktivo že v celoti prenesla v svoj pravni red (decembra 2018). "Evropska komisija je dne 9. 6. 2021 zaključila postopek ugotavljanja kršitve," so še pojasnili.
Le kdo bi si mislil? itak vse izgubijo, ali pa zastara, nič novega, tudi če jih ukinemo, nobene škode.
tolk o samostojnosti in neodvisnosti države v EU. EU sploj ne piše zakonov in odlokov ampak direktive- na kratko po SSKJ smernica. torej uradniki v EU dajo direktivo ( smernico) SLO mora pa tounest v svojo zakonodajo pod mus (… ...prikaži več( obvezno ). sam čakam da bo direktiva jezik nemški. ja no hlapci požrešni, ste srečni zdel, vi paše velike oči in sanje o bmw-jih in markah.
Strokovnjaki, ki so odobril bazen za zajetje gnojevke na Studencu pri Postojni, so verjetno tudi zelo zadovoljni s kineto, ki ščiti C0, ob tem, da ima kanal seveda na svoji površini odprtine, namenjene vzdrževanju,ki seveda poplav (kot so bile v… ...prikaži več Seberjah) ne vzdržijo. Sedaj lahko gledamo mini verzijo katastrofe, ki bi lahko doletela Ljubljano. Ljubljana je na zelo poroznih (peščenih) tleh, kjer svinjarija potuje HITRO.